Skip to main content

Trubarjeva domačija je osrednja turistična točka Velikolaške dežele

Trubarjeva domačija je osrednja turistična točka Velikolaške dežele

trubar
Na panojih pred obnovljenim kozolcem je predstavljene zanimive točke velikolaške dežele

Trubarjeva domačija na Rašici po prenovi že dobrih 30 let ohranja spomin na Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika, pisca prve slovenske knjige in prvega, ki je svoje rojake nagovoril z imenom Slovenci in s tem začrtal pot nastajanju sodobne slovenske zavesti. Hkrati je domačija prizorišče številnih prireditev in razstav, od letošnje pomladi pa v obnovljenem kozolcu na enem mestu tudi predstavljajo turistično ponudbo, kulturne in naravne zanimivosti širšega območja Velikih Lašč.

trubar
Na Sloki gori pri novinarki Albini Podbevšek


Trubarjeva domačija obsega hišo z mlinom, spominsko sobo v nekdanjih bivalnih prostorih Trubarjevih, gospodarsko poslopje z galerijo Skedenj in kozolec. Gre za objekte, ki po prenovi ohranjajo podobo stavb iz 19. stoletja, ko je bila na domačiji razvita mlinarsko-žagarska dejavnost ob potoku Rašica, ki teče na njenem obrobju. Prav pred leti na novo zgrajen jez na njem, utrjene brež

trubar

ine struge, zeleno okolje in obnovljenaPotok Rašica teče na obrobju Trubarjeve domačije poslopja danes predstavljajo celoto in prijeten izletniški cilj.
Nekaj desetletij zapuščena domačija je bila obnovljena štiristo let po Trubarjevi smrti, letos pomladi pa je bila končana še obnova lesenega kozolca ob vstopu na domačijo. Kozolec predstavlja lepo obnovljeno stavbno dediščino, značilno za to kulturno krajino, velik svetel notranji prostor pa je razdeljen na dva dela. V prvem je turističnoinformacijska točka Občine Velike Lašče, v drugem pa Interpretacijski center Mišja dolina. 

trubar
Prenovljen kozolec


Mišja dolina leži zahodno od Velikih Lašč med krajema Knej in Karlovica. Območje doline, ki je vključeno v Naturo 2000, sestavljajo mokrotni travniki in nizka barja, kjer uspeva več sto rastlinskih vrst, med drugim več vrst divjih orhidej in kukavičevk, kranjski jeglič, več mesojedih rastlin, …  Je tudi življenjski prostor številnih vrst ptic, kačjih pastirjev in netopirjev. 


Za vsebinsko predstavitev vseh teh posebnosti Mišje doline je poskrbel zasebni zavod Parnas, ki deluje na področju kulturne dediščini in še naprej skrbi za dopolnjevanje vsebin s pomočjo herbarija, kratkih spotov in zlasti dveh velikih zemljevidov na stenah kozolca. Nanju je slikarka in ilustratorka Marija Prelog narisala bogato raznolikost mokrišč, vodnega sveta, živalskih in rastlinskih vrst. Prikazana je tudi dediščina mlinarstva in žagarstva tega območja ter način kmetovanja in košnje, ki zagotavlja ohranjanje mokrotnih travnikov in nizkega barja. V zavodu Parnas obiskovalce nagovarjajo na  organizirane vodene pohode po Mišji dolini, saj jih izkušeni vodniki opozorijo na zavarovane ali ogrožene rastline ter druge posebnosti, ki jih sami morda ne bi našli. 

trubar
Temkov mlin v enem izmed poslopij Trubarjeve domačije


Osrednja stavba domačije je hiša z mlinom in spominsko sobo v nekdanjih bivalnih prostorih Trubarjevih, v njej so predstavljeni Trubarjeva dela in njegova življenjska pot. Med vodenim ogledom izvemo o tem številne podrobnosti, prav tako o nekaterih pomembnih sodobnikih, med njimi sta bila za Trubarja zlasti pomembna Peter Bonomo, ki ga je Trubar spoznal, ko je bil ta škof v Trstu in Martin Luter, začetnik reformacije.  Trubar je v Lutrovo vero prestopil v svojem štirideset letu in postal reformator. Tudi nekateri drugi sodobniki in kraji, ki so bili za Trubarjevo življenjsko pot posebej pomembni, so upodobljeni v vitražnih oknih.

trubar
Vplivni tržaški škof Peter Bonomo je bil zaščitnik Primoža Trubarja


Med razstavljeni ponaredki Trubarjevih knjig, gre za 31 knjižnih enot, originale katerih hranijo različne ustanove po Evropi, je največji poudarek dan izidu prve slovenske knjige. V spominski sobi pa ne hranijo nobenega Trubarjevega osebnega predmeta, ne nazadnje so Turki leta 1528 hiše v Rašici požgali. 
Javni zavod Trubarjevi kraji, ki upravlja z domačijo in Občina Velike Lašče želita čim bolj povezati Trubarjevo domačijo in bližnji Grad Turjak. Slednjega so pred dobrima dvema letoma po obnovitvenih delih in ureditvi muzejskih zbirk ponovno odprli za javnost. Letos so uvedli enotno vstopnico za ogled obeh osrednjih kulturno-zgodovinskih spomenikov. 
Na panoje pred obnovljenim kozolcem na Trubarjevi domačiji so namestili velike fotografije zanimivih krajev, naravnih posebnosti, objektov kulturne dediščine in tematskih pohodnih poti. Med slednjimi je tudi krožna Turjaška turistična pot, ki vodi od Turjaka mimo Gradeža, Sloke Gore, Ahaca in Bajdinške soteske s slapovi nazaj na Turjak. 
Na delu te poti, na Sloki Gori, smo se pred nedavnim mudili tudi turistični novinarji. Tjakaj nas je povabila kolegica Albina Podbevšek in nas gostoljubno sprejela v njeni stari, skrbno prenovljeni kmečki hiši ter na velikem vrtu z živopisnim cvetjem in bohotnim zelenjem.

Besedilo in fotografije: Cveta Potočnik