Stockholm je mirno mesto in najhujši zločini se k sreči dogajajo le v romanih švedskih avtorjev kriminalk. Za metropolo je videti skoraj prelepo, negovano in harmonično. Že njegova lega je izjemna. Središče mesta leži med Baltikom in jezerom Mälaren na 14 otokih. Četrti povezuje več kot 50 mostov in mnoge linijske ladje. Zapornica slano morsko vodo ločuje od sladkovodnega jezera, tretjega največjega na Švedskem. Mälaren prestolnico oskrbuje s pitno vodo in je tako čisto, da lahko na mestnem območju loviš celo losose. Prav zaradi svoje lege ima Stockholm kar nekaj vzdevkov, kot so 'Mesto med mostovi' ali 'Lepotec na vodi'. V središču živi okoli 950.000 ljudi. Preostanek od 2,3 milijona prebivalcev biva na širšem območju in v ogromnem 'predmestnem vrtu' s okoli 30.000 skalnimi otočki.

Potep po starem Gamla Stanu

Mesto je vedno najlepše odkrivati peš, in to predvsem tam, kamor segajo njegove korenine. V švedski prestolnici sta to otok Stadtsholmen in četrt Gamla Stan. S svojimi rdeče, oranžno in rumeno obarvanimi pročelji sodi med najbolje ohranjena srednjeveška jedra na svetu. Tam še vedno stoji nekaj najstarejših zgradb, med njimi trgovske hiše in skladišča iz 13. stoletja.

Sprehod po tlakovanih ulicah, mimo pisano obarvanih hiš dvokapnic in čez majhne trge s kavarnami, restavracijami, butiki in galerijami, je nadvse prijeten. Najožja uličica v Gamla Stanu se imenuje Mårten Trotzigs Gränd in je na najožjem delu široka le 90 centimetrov. Najstarejša zgradba celotnega mesta je cerkev Storkyrkan. V svoji okoli 750-letni zgodovini je 'doživela' že prenekatera kronanja in kraljeve poroke.

Tik zraven, na najvišji točki Stadtsholmna, stoji kraljeva palača. Kvadratna baročna gradnja s 605 sobami v sedmih nadstropjih – z eno več, kot jih ima Buckinghamska palača v Londonu – je ena največjih palač v Evropi. Številne prostore si je mogoče ogledati, poleg tega pa je v njej tudi nekaj muzejev.

Toda med obiskovalci so še bolj kot notranji prostori priljubljene vsakodnevne 'predstave' pred njimi. Pozornost namreč pritegne menjava straže kraljeve garde. Vojaki z modrimi uniformami in zanimivimi pokrivali, pod katerimi se skrivajo nepremični obrazi, korakajo opoldan in zamenjajo svoje 'sotrpine'. V poletnem delu leta paradirajo ob glasbi tudi po bližnjih ulicah. Če imaš srečo, takrat slišiš tudi pesmi znamenite švedske glasbene skupine Abba. Menjava straže med tednom poteka ob 12. uri, v nedeljo pa uro pozneje. Vstopnina znaša 160 švedskih kron za odrasle in 80 kron za otroke. Mogoče pa se je udeležiti tudi 45-minutnega vodenja v angleškem jeziku, za kar doplačaš 30 kron.

'Lepotni komite' preprečuje gradbene grehe

Iz Gamla Stana se je Stockholm razvil na vse strani neba. To se dobro vidi s 106 metrov visokega stolpa mestne hiše, ki ji Švedi pravijo Stadshuset. Ko pogledaš navzdol, lepo vidiš turkizno obarvane bakrene strehe Gamla Stana. Otok Stadtsholmen povezuje južni mestni predel Södermalm s severnim Norrmalmom in Östermalmom na vzhodu. Med njimi je omrežje kanalov in vodnih cest. Švedska prestolnica deluje prostorno in raznoliko, da je tako, pa do neke mere pripomore tudi mestni komite, odgovoren za lepoto mesta, ki odloči, kaj se sme graditi in kaj ne. Tako preprečujejo grde novogradnje, ki bi lahko okrnile videz večstoletnega mesta. Nad vsem pa bdi značilna nordijska svetloba, ki naredi obrise ostrejše in barve bolj jasne.

Vsaka mestna četrt ima svoj značaj. Na severu je sodobno mestno središče Norrmalm, ki ga na kratko imenujejo kar City. Tam so trgovine, pisarne in trendovske restavracije.

Nakupovanje v četrti SoFo

Najjužnejši otok Södermalm je območje stockholmskih hipsterjev. Tam se oblikuje kreativna scena, predvsem v kultni četrti SoFo (South of Folkungagatan), katere središče je trg Nytorget. Na območju cest Folkungagatan in Götgatan je mogoče najti butike z najbolj zvenečimi švedskimi blagovnimi znamkami, kot so Acne Studios, Filippa K., J. Lindeberg zraven pa trgovine z 'vintage blagom', kavarne, bare, restavracije in galerije. Na cesti Hornsgatan ima sedež Nitty Gritty, ena najboljših švedskih modnih trgovin v Stockholmu, v kateri od leta 1990 ponujajo oblačila izvirnih domačih in mednarodno priznanih modnih znamk za ženske in moške. V 'showroomih' redno potekajo razstave mladih švedskih umetnikov. Za vsako sezono trgovina sestavi 'Spotify' glasbeno listo, ki pripomore k prijetnemu nakupovalnemu vzdušju.

Östermalm na vzhodu mesta pokaže elegantno plat Stockholma in s svojo veličastno ulico nekoliko spominja na Pariz. Uferquai Strandvägan je naslov, na katerem živi veliko slavnih oseb, tam pa imajo svoje poslovalnice tudi ekskluzivne trgovine. Veličastna pročelja zgradb se zrcalijo na vodni gladini in delujejo še bolj presunljivo.

Kdor ob nakupovanju postane lačen, lahko na Östermalmu odkoraka v Saluhall – na tržnico. Rdeča opečnata zgradba je bila postavljena leta 1888 in lani so jo v celoti prenovili. Na 3000 kvadratnih metrih stojnice ponujajo delikatese iz morja in s kopnega, tam pa so tudi restavracije, kavarne in vinski bari.

Skoraj tretjino prostora zavzame restavracija Lisa Elmqvist, ki so jo odprli že leta 1926 in je že v četrti generaciji v rokah družine Elmqvist. Njihova posebnost so morski sadeži, kreativno kombinirani. Težko se je odločiti, kaj izbrati, a če za predjed naročiš hladno ribjo ploščo in za glavno jed testenine z rakci, se ne moreš zmotiti. Tržnica je odprta vsak dan od 9.30 do 19. ure, ob nedeljah pa do 17. ure.

Umetnost v podzemlju

Ob vožnji s podzemno železnico si lahko ogledaš najdaljšo podzemno galerijo na svetu. Več kot 250 umetnikov je oblikovalo 94 od 110 postaj stockholmske podzemne železnice. Začelo se je leta 1957 s T-Centralen, glavno postajo podzemnega železniškega omrežja, kjer se križajo rdeča, modra in zelena linija. Tam je svoje sledi pustilo več umetnikov, med njimi leta 1975 tudi Per Olov Ultvedt z ogromnimi modrimi stenskimi in stropnimi poslikavami.

Med bolj presunljivimi je umetnina, imenovana 'Katedrala vozačev' na postaji Stockholm City. Umetnica Karin Lindh je oblikovala strop nad tekočimi stopnicami, ki je videti kot kakšno ogromno plisirano krilo. Zaradi izmenjave svetlobe in senc opazovalec dobi vtis, kot da se gube na stropu premikajo.

Od Abbe do Vase na muzejskem otoku Djurgården

Otok Djurgården je bil nekoč kraljevi lovski predel, danes pa je tam pravo kulturno vališče. Sodi k mestni četrti Östermalm in do tja se je mogoče pripeljati s tramvajem ali s trajektom številka 80 ali 82. V središču otoka je Skansen, prvi muzej na prostem na svetu, kjer so nanizane hiše iz različnih švedskih pokrajin in obdobij. Videti je mogoče, kako so ljudje živeli nekoč. Prikažejo tradicionalne obrti, kot so peka, lončarstvo in steklarstvo.

Na zahodu otoka drug ob drugem stojijo pomembnejši stockholmski muzeji. Muzej Vasa dokumentira pomembno obdobje švedskega pomorskega naroda. Vasa je bila nekoč ena največjih in z orožjem najbolje opremljenih bojnih ladij svojega časa. Predstavljala je švedsko umetnost ladjedelništva, a se je zaradi velike konstrukcijske napake potopila na svoji prvi plovbi leta 1628, po le 1300 metrih plutja. Leta 1961 jo je Švedom uspelo dvigniti iz stockholmskega zaliva in leta 1990 so zanjo odprli muzej, ki je postal najbolj obiskan v Skandinaviji. Predstavlja izjemno dobro ohranjeno potopljeno ladjo in nekaj drugih pomorskih arheoloških najdb.

Zraven muzeja Vasa stoji leta 2017 odprt muzej Vikingaliv, ki na 2000 kvadratnih metrih prikazuje zgodovino Vikingov. S prikazom želijo odpraviti predsodke o svojih prednikih in predstaviti najnovejše izsledke raziskav.

Muzej Spirit pripoveduje zgodovino alkoholnih pijač in pokaže kolekcijo več kot 850 del umetnikov, kot so Andy Warhol, Damien Hirst ali Louise Bourgeois. Pripadajoča restavracija na obrežju pa velja za eno najboljših muzejskih restavracij na svetu.

Galerija Thiel se lahko pohvali z največjo zbirko Edvarda Muncha zunaj Norveške. Kdor mesto obišče z otroki, pa se lahko poda še v otroški muzej Junibacken. Zanimiv je za male in velike obiskovalce, ki jih popelje v svet švedske otroške literature. Muzej je sooblikovala Astrid Lindgren, a so poleg Pike Nogavičke na ogled tudi pravljične figure iz del drugih avtorjev.

Veliko pozornosti pritegne tudi muzej glasbene skupine Abba. Prikazuje bleščeča oblačila, ki so jih člani nosili na nastopih, fotografije s koncertov, intervjuje s člani te kultne skupine, ki so se razšli pred 40 leti. Najbolj zanimivo pa je, da lahko obiskovalci pojejo in plešejo s hologrami članov skupine Abba. Oblačila za nastope je mogoče projicirati na telo in v njih ustvariti fotografijo. Večina eksponatov izvira iz zasebne zbirke Anni-Fride, Bennyja, Agnethe in Björna, ki so vsake toliko v muzeju tudi osebno prisotni. Odkar je četverica letošnjo jesen objavila novi album in na turnejo poslala svoje avatarje, je muzej Abbe postal še bolj priljubljen med obiskovalci.

Kulinarika v Stockholmu – cimetovi polžki in köttbullar

Še pred nekaj leti švedska kuhinja ni posebno izstopala. Opisovali so jo celo kot dolgočasno, s premalo začimbami in brez domišljije. Zunaj švedskih meja je le malokdo poznal švedske jedi, z izjemo tistih, ki jih ponujajo v restavracijah pohištvenega velikana Ikea, med katere sodijo hrustljavi kruh, mariniran losos in predvsem köttbular – mesne kroglice s krompirjevim pirejem. Toda mladi kuharji so v zadnjih letih začeli iz svežih regionalnih sestavin razvijati kuharsko kulturo z ozirom na stoletno tradicijo, ki jim je v mednarodnem merilu prinesla že veliko Michelinovih zvezdic. Ob tem švedski kuharji zelo radi uporabljajo sestavine iz bližnjih gozdov, morja, jezer in regionalnih kmetij.

Ko si na Švedskem, velja vsaj enkrat naročiti köttbullar – značilne mesne kroglice v kremasti omaki, ki naj bi v resnici izvirale iz Turčije. Na Švedsko jih je v zgodnjem 18. stoletju ponesel kralj Karl XII. Nenavadne kreacije teh mesnih kroglic pripravljajo v restavraciji Meatballs for the People, ki je nekakšen butik mesnih kroglic v mestu. Tam jih med drugim pripravljajo tudi iz mesa losov, divje svinje, jelenov in medvedov. Postrežejo jih z brusnicami, krompirjem in vloženimi kumaricami.

V Stockholmu je danes veliko inovativnih restavracij. Med njimi velja obiskati tudi nagrajenega kuharja Paula Svenssonsa, ki kuha v restavraciji Fotografiska v muzeju fotografije, kjer je zbrane največ sodobne fotografske umetnosti na svetu.

Za Švede je hrana v zadnjih letih postala tako pomembna, da so eni izmed svojih nacionalnih jedi namenili celo praznični dan, ki se imenuje Kanelbullens dag in ga od leta 1999 praznujejo 4. oktobra. Namenjen je znamenitim cimetovim polžkom. S kardamomom in cimetom začinjeno testo je najbolj priljubljeno švedsko pecivo. Vsak Šved naj bi letno kupil povprečno 316 polžkov, prišteti pa je treba še tiste, ki jih spečejo sami. Samo na praznični dan cimetovih polžkov jih pojedo sedem milijonov.

Otok Vaxholm: S čolnom v arhipelag skalnih otočkov

K obisku švedske prestolnice sodi tudi izlet s čolnom v Schärengarten, največjo švedsko otoško skupino, ki jo sestavlja okoli 30.000 skalnih otočkov. Do tja vozijo tudi trajekti iz središča Stockholma. Veliko otokov ni poseljenih, na nekaterih pa stoji le skupinica hiš ali le posamezna hiša. Na nekaterih vidiš preproste rdeče lesene hiše, ne manjka pa tudi takšnih z ogromnimi vilami švedskih bogatašev.

Enourna plovba iz mesta pripelje na otok Vaxholm, ki mu pravijo tudi prestolnica arhipelaga. Primeren je za dnevni izlet, lahko pa se od tam podaš tudi na večdnevni izlet, saj je tam trajektno vozlišče in je mogoče odpluti še do ostalih otočkov. Na otoku Vaxholm z istoimenskim majhnim mestom se je prijetno sprehajati, brskati po butikih ter posedati v restavracijah, kavarnah in ob tem občudovati zgodovinsko utrdbo na nasprotnem otočku.