Skip to main content

Lučke in vonj po kuhanem vinu

Lučke in vonj po kuhanem vinu

Lučke in vonj po kuhanem vinu:

decembra božične sanje postanejo resničnost

Božič © Pixabay
Božič © Pixabay

 

Na vrhovih jelk svetijo zlate luči, v zraku diši po božičnih piškotih in kuhanem vinu, v ušesih pa odzvanjajo božične pesmi. Otroci vsak decembrski dan odprejo novo okence na svojem adventnem koledarju.

V Nemčiji je adventni koledar tako pomemben del prazničnega obdobja, kot so piškoti in kuhano vino. Z njim si čas do težko pričakovanega božičnega večera krajšajo predvsem otroci. Začetki adventnega koledarja segajo v sredino 19. stoletja. Takrat so dneve do božiča odštevali tako, da so z adventnega koledarja vsak dan odtrgali en list ali vsak dan odkrili novo sličico, danes pa večina adventnih koledarjev vsebuje čokoladice ali druge drobne pozornosti. V mnogih družinah adventne koledarje izdelujejo kar sami; z ljubeznijo in ročno. Koledar mora biti pripravljen najpozneje do 30. novembra zvečer, saj nato od 1. do 24. decembra vsak dan odpremo ena vratca ali škatlico. V nekaterih mestih adventni koledar zastavijo na veliko: mestna hiša v hessenskem mestu Hanauu se denimo vsako leto preobrazi v ogromen adventni koledar. Vsak večer odprejo eno okno in vsakokrat prikažejo drug osvetljen motiv iz pravljic bratov Grimm.

Adventni koledar © Pixabay
Adventni koledar © Pixabay

 

Peka piškotov, božičnega kruha in medenjakov

Piškoti spekulas, domino kocke in medenjaki so na policah številnih trgovin že od začetka septembra, družine pa se praznične peke običajno lotijo sredi novembra. Zrak se takrat napolni z omamno aromo cimeta, nageljnovih žbic, vanilije in janeža.

Peka božičnih piškotov © gettyimages/ GMVozd
Peka božičnih piškotov © gettyimages/ GMVozd

 

Na krožniku se nakopičijo izrezane božične figure iz maslenega krhkega testa ter klasične slaščice, kot so vaniljevi rogljički, cimetove zvezde, brizgani piškoti in makroni. Nekatere nemške specialitete – denimo dresdenski božični kruh stollen, nürnberški medenjaki ali posebni aachenski rjavi medenjaki printen – so znane po vsem svetu. Vsekakor pa je treba poskusiti tudi regionalne dobrote, kot so frankfurtski piškoti bethmännchen ali švabski springerle, ki jih krasijo čudoviti odtisnjeni motivi.

Božični medenjaki © Pixabay
Božični medenjaki © Pixabay

 

Adventni venec in božični duh

Leta 1839 je evangeličansko-luteranski teolog in pedagog Johann Richard Wichern v protestantski severni Nemčiji prvi razobesil prvi adventni venček za ulične otroke in sirote. Wichernov venec je nosil štiri velike sveče za vsako adventno nedeljo, med njimi pa so bile postavljene manjše sveče za delovne dni. Današnji adventni venci – v Nemčiji so tradicionalno izdelani iz jelkinih vejic, pa tudi iz drugih materialov, kot so slama, les ali kovina – imajo običajno štiri sveče. Na prvo adventno nedeljo se prižge ena in nato vsako naslednjo ena več, tako da na četrto adventno nedeljo tik pred božičem božični duh preveva vsak dom.

Adventni venec © Pixabay
Adventni venec © Pixabay

 

Ob sv. Miklavžu škorenjce pred vrata!

Na praznik sv. Miklavža 6. decembra se otrokom vsako leto zasvetijo oči. Sveti Miklavž ali Nikolaj iz Mire je krščanski svetnik, ki je živel v 4. stoletju in deloval kot škof mesta Mira (danes del Turčije). Po vsem krščanskem svetu se ga ljudje spominjajo s številnimi običaji. Kot veli tradicija, nemški otroci 5. decembra zvečer pred vrata postavijo svoje zloščene čevlje v upanju, da jih bo Miklavž čez noč napolnil s sladkimi dobrotami, oreščki, mandarinami in drugimi darilci.

Prihod Sv. Miklavža in angelčkov ©DZT/ Westend61
Prihod Sv. Miklavža in angelčkov ©DZT/ Westend61

 

Legenda pravi, da sveti Miklavž pride v noči na 6. december in obdari pridne otroke. Včasih ga spremlja tudi pomočnik hlapec Ruprecht, na alpskem območju pa tudi strašljivi Krampus.

Prelepo božično drevesce

V Nemčiji je božično drevesce običajno jelka. Opeva jo več božičnih pesmi in prav zares je bogato okrašeno drevesce, obdano z lučkami ali svečami, najprepoznavnejši simbol božičnega časa. Običaj, da se božična drevesca postavlja v cerkvah, stavbah in na pomembnejših trgih, se je razširil v 19. stoletju.  Božično drevesce je pomemben del praznikov tudi v večini nemških domov. Nemci drevesca pogosto kupujejo skupaj z družino na posebnih tržnicah ali ga celo posekajo sami na temu namenjenih območjih gozda. Nekatere družine božično drevo postavijo in okrasijo že v adventnem času ali pa šele na božični večer.

Okraševanje božičnega drevesca ©DZT/ FatCamera
Okraševanje božičnega drevesca ©DZT/ FatCamera

 

Pri okraševanju pogosto sodeluje vsa družina, okrasitev pa se razlikuje od drevesca do drevesca: nekateri imajo radi bleščečo belo, drugi tradicionalno zeleno-rdečo kombinacijo; nekateri na veje obesijo kroglice, lesene figure ali lamete ter prave ali električne sveče. Božični okraski se pogosto predajajo iz generacije v generacijo, zaradi česar je vsako drevo unikatno.

Kdo obdaruje na božični večer, Jezušček ali Božiček?

Za razliko od mnogih drugih narodov se Nemci obdarujejo že 24. decembra. Pri tem v nekaterih nemških regijah darila nosi Jezušček (Christkind), v drugih pa Božiček. Božiček s košato belo brado je novejši izum, vendar se je uveljavil, predvsem na severu države. Na jugu pa domove obiskuje Jezušček z zlatimi kodri. Številne družine gredo 24. decembra pred obdarovanjem ali po njem tudi k otroški ali božični maši, četudi sicer ne obiskujejo cerkve. Božične maše so nekaj posebnega. Cerkveni zvonovi donijo, ko ljudje vstopajo v cerkev. Celotne družine pridejo, da se srečajo z drugimi družinami, sosedi in prijatelji. V večini cerkva lahko obiskovalci občudujejo jaslice, ki s prelepimi izrezljanimi figurami prikazujejo zgodbo Kristusovega rojstva. To zgodbo med sveto mašo pogosto uprizorijo tudi žive jaslice.

Rudolf na snegu © Pixabay
Rudolf na snegu © Pixabay

 

V božični čas z regionalnimi običaji

Dolge decembrske večere si Nemci krajšajo tudi s številnimi regionalnimi šegami in navadami. Na Saškem je običaj, da se v spomin na rudarsko preteklost po ulicah sprehodijo »rudarji« v tradicionalnih oblačilih. V Zgornjem Pfalškem v predbožičnem času od hiše do hiše nosijo blagoslovljeno Marijino podobo, dokler je 24. decembra ne vrnejo nazaj v cerkev. Zlasti v Porenju je dobro ohranjena tradicija polaganja slame oz. polnjenja jaslic. Videti je tako, da v začetku decembra družine v svoje domove postavijo prazno zibelko. Otroci nato za dobre ocene, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno vsakokrat prejmejo paličico slame. Slamo polagajo v zibelko, da bo lahko Jezušček ob rojstvu lahko ležal v mehki postelji. Na jugu Nemčije, zlasti na Bavarskem in v Baden-Württembergu, živi še en zanimiv običaj: hvaljenje božičnega drevesca. Izvaja se tako, da ljudje hodijo od hiše do hiše in vsakokrat pohvalijo božično drevesce svojih sosedov. V zahvalo za kompliment prejmejo drobno pozornost, na primer steklenico žganja.

Kuhano vino © Pixabay
Kuhano vino © Pixabay

 

Naj se vam v novem letu uresničijo sanje, izpolnijo želje in naj vas navduši počitniška dežela Nemčija. Veliko zdravja, smeha, radosti, prijetnih trenutkov in obilo zadovoljstva vam želi Nemška turistična organizacija.

Voščilo © DZT/ MAD
Voščilo © DZT/ MAD

SREČNO 2022!

 

DZT