Skip to main content

Zelena Lipniška dolina, polna presenečenj

Zelena Lipniška dolina, polna presenečenj

Zelena dolina, polna presenečenj

Lipniško dolino na Gorenjskem, ki leži na desnem na bregu Save, povezuje rečica Lipnica, ki izvira na zahodnih obronkih Jelovice in se pri Podnartu zlije s Savo. V to dolino obiskovalci zaidejo redkeje, morda je prav zato ta kotiček eden izmed slovenskih zelenih biserov, ki jih letos velja obiskati. Tukaj ležijo kraji z bogato železarsko-kovaško preteklostjo in ohranjeno staro arhitekturo, kmetije, romantične cerkvice in podzemne jame.

Rovte, kmetija Turk
Rovte, kmetija Turk

Odkrivanje Lipniške doline smo začeli v Radovljici, na razgledni terasi pred gostilno Kunstelj. Sončno jutro je razkrilo čaroben pogled na zeleno dolino na eni in mogočen Triglav na drugi strani. Ob kavici, domačem jabolčnem soku ter sladkih čokoladnih paličicah smo klepetali z gostilničarko Majo Buden. »Gostilna Kunstelj ima dolgo tradicijo, ki sega v leto 1873. Leta 1928 jo je kupila moja prababica in še danes nosi ime po prvem lastniku. Sem četrta generacija iste družine, ki vodi to gostilno. Ta je bila doslej ves čas odprta, tudi med prvo in drugo svetovno vojno, zdaj, ko je nastopila pandemija, je bila prvič in najdlje zaprta,« je povedala mlada kuharska mojstrica. V Radovljici prepoznavnost gradijo na sladkostih, kot so lectarstvo in čebelarstvo in ne nazadnje tudi čokolada, narodno-zabavna glasba Avsenikov in kovaštvo. Nekoliko pa so zapostavili desni breg Save, ki je morda zato še bolj privlačen za obisk. In prav odmaknjenost v zadnjem času postaja prednost Lipniške doline.

Sotočje Save Dolinke in Save Bohinjke
Sotočje Save Dolinke in Save Bohinjke

Zapeljali smo čez most na reki Savi in krenili proti sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke, kjer se simbolično začne tudi Lipniška dolina. V vasi Lancovo, katere pisne omembe segajo že v leto 1296 in pišejo o vitezih vom Lanzawe s Pustega gradu (Waldenberg), smo mimo kampa z lesenimi šotori zavili proti sotočju obeh Sav. Avtomobil smo ustavili pred pregrado ob stari žagi, kjer prav nič ne daje slutiti, da sprehod čez parcelo, na kateri stoji mogočen kozolec, za zelenjem skriva takšno naravno lepoto. Sava Bohinjka, ki priteče iz smeri Bohinja pod obronkom Jelovice, se na tej točki združi s Savo Dolinko, ki prišumi iz smeri Zgornjesavske doline skozi dolino Brje pod Bledom. Novi lastnik, ki načrtuje ureditev, je bil pred kratkim deležen jeze naravovarstvenikov pod okriljem projekta Balkan River Defence, ki zahtevajo, da narava ostane povsem takšna, kot je, divja. Sprehod ob reki je res pomirjujoč, reka pa vabljiva za kopanje, a mrzla. Razen dveh kolesarjev nismo srečali nikogar.

Kropa
Kropa

Kamna Gorica, kjer so nabirali železovo rudo Pot smo nadaljevali v Kamno Gorico ter tokrat izpustili postanek na gradu Kamen, katerega ruševine so na grebenu štrlele nad zelene krošnje. Po okolici je speljanih kar nekaj naravoslovnih poti, in kdor si vzame čas za pohode, ima kaj videti. V Kamni Gorici nas je na trgu pod veliko lipo že čakal Mitja Kapus, ki ve veliko povedati o teh krajih. »Kamna gorica je železarsko-fužinarski kraj. Na tem območju se je v 13. in 14. stoletju začelo razvijati fužinarstvo. Rudarji tukaj rude niso kopali, temveč so jo na hribu pred krajem nabirali v vreče, ko je je tukaj zmanjkalo, so jo nabirali na vsej planoti Jelovice. To so bili majhni koščki bobovca. Lesa, ki so ga potrebovali za oglje, je bilo dovolj, da so lahko topili železo, in tudi vode je na pretek,« je govoril Mitja. »Skozi kraj teče Lipnica, a Kamna Gorica je prepletena tudi s številnimi vodnimi kanali, kjer je voda poganjala kolesa, ki so jih potrebovali za mehove, da je pihalo v žerjavico in so lahko topili rudo,« je dodal, ko smo se ozirali po zanimivo speljanem mostu nad rečico, kjer teče voda nad vodo. Kraj ima še danes veliko mostičkov, kar štirideset naj bi jih bilo. Na vaškem trgu je nekoč stal ogromen plavž, ki je bil takrat največji na Gorenjskem, in veliko skladišč za oglje.

Planinski čevlji z žeblji
Planinski čevlji z žeblji

Iz rude, ki so jo stopili, so pridobivali železo in izdelovali železne palice, iz njih pa v kovaških vigenjcih kovali žeblje, ki so jih nato prek Jelovice pošiljali v Trst, od tam pa z ladjami na vse konce sveta. Tudi v ameriško Kalifornijo.

Jamnik - balkon Gorenjske
Jamnik - balkon Gorenjske

Članek lahko v celoti preberete v reviji HORIZONT števila 220/221