Horizont #36 - FEBRUAR 2005

Uvodnik

»Druga večja težava je nastala zaradi odlomljenega vijaka v glavi propelerja. Pojavile so se nenormalne vibracije, kar mi je pošteno pognalo kri po žilah. Svetovali so mi, naj čim prej pristanem. Saj bi, a kje? V kakšno jezero sredi gozdov ali med skalnate stene hribov? Moreče letenje se je po dveh urah srečno končalo in ko sem razstavil propeler, sem našel odlomljen vijak. Še danes mi ni jasno, kako je letalo sploh še lahko letelo!«

Matevž Lenarčič, na poti z ultralahkim letalom okoli sveta.

Smo pred divjanjem narave nemočni?

Letošnje novo leto se je začelo z naravno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Popotresni valovi, imenovani tsunamiji so s seboj odnesli že 300.000 ljudi vzdolž obal Indijskega oceana. Poleg nenadomestljivih žrtev in skrbi brezdomcev, ki so ostali brez strehe nad glavo, čaka priljubljene turistične in popotniške cilje v tem delu sveta dolgotrajna obnova turistične infrastrukture. Verjamemo, da lahko vsak izmed nas na različne načine pomaga ljudem in prijateljem od Indije, Šrilanke, Indonezije do Maldivov. Že skromen prispevek v višini 230 tolarjev z oddanim SMS sporočilom na številko 1919 in besedico CUNAMI je lahko znak pripravljenosti, da ljudem tam daleč, ki so nam zaradi tega, ker smo vsaj enkrat potovali mimo njihovih nekdanjih domov, ali jih celo srečali na popotovanjih, zato veliko bliže. To je tudi odgovor na vprašanje, ali smo pred divjanjem narave nemočni. Največkrat da, saj je narava močnejša od nas. Prav gotovo pa nismo nemočni pred odpravljanjem posledic rušilne moči narave, kjer lahko sodelujemo vsi.

Čeprav nekateri menijo, da ni etično pošiljati turistov v opustošene kraje, ki si še niso in si tako kmalu tudi ne bodo opomogli, je na dlani, da lahko države ob Indijskem oceanu in njihove državljane reši le turistična industrija. Zato je vsak dolar ali evro, ki ga bomo na tem območju dodatno potrošili, kamenček v mozaik turistične in gospodarske obnove. Hkrati je prisotnost turistov in popotnikov v prizadetih deželah znak, da se razmere po katastrofalnih tsunamijih normalizirajo. Po pripovedovanjih ljudi, ki se vračajo s teh območij, domačini kljub žalosti v srcu in zaenkrat ponekod še negotovi prihodnosti turiste radi sprejmejo, nekateri pa v teh medčloveških stikih iščejo tudi tolažbo.

V februarski številki revije Horizont smo vam pripravili reportaže naših sodelavcev s potovanj po Finski, Kubi, Tibetu in Rdečem morju. Arne Hodalič se je z džunko ustavil ob vulkanih Papue Nove Gvineje, Janin Klemenčič pa se je odpravil z nahrbtnikom po Afriki.

Silverka Lesjak Klapš, Horizont