Horizont #189 - NOVEMBER 2017

Uvodnik

»Starejši Porabski Slovenci denimo govorijo zelo prvinsko prekmursko narečje – jezik se je ohranjal doma in v cerkvi –, starejša generacija se ni nikoli učila slovenskega knjižnega jezika, mladi pa jezik svojih prednikov vse manj govorijo. Tudi v cerkvi ga slišijo le enkrat na mesec, odkar so cerkvene oblasti pred nekaj leti iz Porabja premestile edinega slovenskega duhovnika Ferenca Merklija, ki je maševal v Gornjem Seniku in Števanovcih, pa tudi v drugih porabskih krajih. Ali kot pravi Ibolya Neubauer, ki v Gornjem Seniku uči slovenski jezik: To, kar otroke naučimo povedati po slovensko v petek, do ponedeljka že pozabijo in moramo začeti znova.« Cveta Potočnik, Madžarska, Slovensko Porabje 

Desetkrat manj prenočitev

Dve okrogli številki se te dni vrtita na področju turizma v Sloveniji in na Hrvaškem, 10 in 100 milijonov, prenočitev namreč. Oba mejnika sta bila dosežena skoraj hkrati, slovenski konec septembra, hrvaški, desetkrat višji, pa konec oktobra. Seveda ne gre oba dosežka neposredno primerjati, posebej glede na velikost in naravne danosti obeh držav ne. 45 kilometrov slovenske obale proti tisoč in več hrvaške je pač dejstvo, pa še o tistih nekaj morskih miljah, ki nam pripadajo po arbitražni odločbi iz Haaga, ne želijo ničesar slišati.

Morda pa bi lahko potegnili vzporednice pri privabljanju domačih gostov – tu so na hrvaškem korak naprej. Nanje najbolj računajo tudi v pred- in posezoni, pri načrtovanju celoletnega turizma, 365 dni na leto.

In kako je pri nas? Zdravilišča in obalni hoteli se hvalijo, da so bili za pretekle krompirjeve počitnice polni domačih gostov, kaj pa preostale tedne do novega leta? Nacionalna Slovenska turistična organizacija s spletnimi in 'digitalnimi' kampanjami sicer že dolgouspešno nagovarja predvsem tujega gosta. Medtem se slovenske turistične družbe bolj ukvarjajo s (pre)zadolženostjo in tekočim poslovanjem, primanjkuje pa jim idej, posluha in denarja za domačega gosta, ki v konjunkturi tudi več troši. Še bolj skrb vzbujajoče je, da hoteli na portoroški promenadi poskrbijo, da je vse zgledno urejeno od recepcije do sob in nazaj ter na plažah pod njihovo zastavo. Ne zmorejo pa sesti za skupno mizo in se s preostalimi turističnimi delavci ter obmorskimi občinarji dogovoriti, da bi teh nekaj sto metrov ob morju uredili turistom bolj privlačno. Ne pa da propadajo pomoli, da so lokali odprti ali zaprti, kakor se najemnikom ali lastnikom zljubi, in da so ob nekaterih kupi smeti od pretekle turistične špice. 

Silverka Lesjak Klapš