Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

Walk like an Egyptian! (potovanje po Egiptu)

Prispevek poslal(a) Duška Praprotnik

No ja, tako pravijo v skupini The Bangles. Egipčani pa imajo svoj pregovor: Ko si v Egiptu, jej in se obnašaj tako kot Egipčani. Tudi midva sva se poskušala vklopiti v ta pregovor. Vklapljanje se je pričelo v Kairu glavnem mestu Egipta, kjer je po neuradnih podatkih od 18 do 20 mio prebivalcev. Mesto leži ob reki Nil, ki je najdaljša reka na svetu. Dolga je 6.755 km in je zlita iz Belega in Modrega Nila, ki pa se v Sudanu združita v eno reko. Reka izvira globoko v gozdovih Ruande in se izliva v Sredozemsko morje. Torej ima Nil pomembno vlogo v Egiptu, saj je 95% prebivalstva stacioniranega ob reki. Pomembnost reke so se zavedali že v stari egipčanski civilizaciji, saj je njihov križ »Ankh« kot neke vrste zemljevid, kje se nahaja civilizacija. Izgleda kot krščanski križ, le da ima namesto enega kraka, na vrhu jajčasto obliko. Ponazarja delto reke Nil in mesto kjer se nahaja življenje (ljudje).
Mi pa smo že nestrpno čakali ogled Kaira in samih piramid. Na letališču so nas pričakali lokalni vodič in njegova skupina. Sprva se nam je zdelo nepotrebno po takšnem številu ljudi, skozi potovanje pa smo ugotovili, da niti ne pretiravajo. Egipčani niso nadarjeni za organiziranje. To lahko opazimo že na letališčih, kjer imajo letala obvezno urne zamude. Celotno potovanje je bilo zelo dobro organizirano, vse je bilo časovno usklajeno, kar je za njih kar precejšen problem. Verjetno smo imeli tudi zato takšno srečo, ker je lasnica agencije poročena v Kairu z domačinom. Tako je agencija »joint venture« in klapa egipčanska logistika s slovensko točnostjo . Čez dan smo si privoščili malo počitka in se prilagajali na mestni smog in hrup s cest. Zvečer smo si privoščili večerjo na eni od ladjic, ki pluje po Nilu, na katerem smo imeli obvezni program trebušne plesalke in plesočega zabavnega derviša. Moram priznati, da je ples lokalne trebušne plesalke povsem nekaj drugega, in se močno razlikuje od naših slovenskih trebušnih plesalk. Pri tej se vidi, da ima miganje z boki in zadnjico kar v krvi in genih, medtem ko je v Slo. vse naučeno in umetno. Bolje bo, da se držimo polke in valčka. Tega v Egiptu ne obvladajo, zato pa smo mi v tem večji »majstri« .
Naslednji dan smo imeli za ogrevanje ogled Egipčanskega muzeja, kjer so nas prevzele prave mumije in pa seveda znani Tutankhamon in vsi njegovi posmrtni ostanki iz izkopane grobnice. Tega »tipčka« si zapomnite, ker bom kasneje o njem napisala kaj več. Muzej je zelo obširen, in potrebuješ kar nekaj kondicije in zanimanja za ogled bogatih zbirk, ki jih vsebuje. Vsi smo bili že v niskem štartu za ogled znamenitih piramid v Gizi, ki je predmestje oz. zdaj že kar del mesta Kaira. Morate vedeti, da so piramide različnih oblik odvisno od časa nastanka. Te tri znane so vse enake oblike različnih velikosti. Največja je Keopsova, druga je Kefrenova in tretja Mikerinova. Za vsako piramido stojita še dve do tri majhne v kateri so pokapane žene in mati. Piramida je grobnica, v kateri so pokopani faraoni. Večja kot je piramida, bolj pomemben, vpliven in bogat faraon je bil. Danes ni v notranjosti ničesar, razen tunelov in hodnikov. O raznih pasteh, obsedenih žužkih, hroščih, ognjenih kuglah ni ne duha ne sluha. Verjetno obstajajo samo v filmih Indiana Jones. Vse piramide so bile prevlečene s plastjo alabastra (kamen), katerega so zgladili in porisali. Skozi zgodovino so ta alabaster pokradli in iz njega med drugim sezidali tudi mošejo Mohameda Alija v Kairu. To ni znani boksar. Boksar, ki ga mi poznamo pod tem imenom se je dal preimenovati po tem pravem Mohamdu Aliju. O gradnji piramid obstaja na stotine teorij in vsak znanstvenik ima neko svojo, vendar se nam je še najbolj verjetna zdela tista o vesoljčkih . Celo sam Napoleon je bil presenečen nad velikostjo piramid. Izračunal je, da bi z eno Keopsovo piramido zgradil okoli Francije 3 m visok in 30 cm debel zid, ker vsebuje 2,3 mio kubikov materiala. Alabaster je torej izginil, vendar je na vrhu Kefrenove piramide še vedno viden ostanek. Pred Kefrenovo piramido je tempelj, do Dolinskega tempelja pa vodi aleja. Vse skupaj čuva Sfinga kar v prevodu pomeni Oče groze in je v obliki leva s človeško glavo. Po nekaterih teorijah, naj bi bila Sfinga starejša od piramid in so jo slučajno odkrili, ko so gradili Dolinski tempelj. Da si ne boste predstavljali Sfingo in piramide sredi puščave, kot lahko vidite na mnogih fotografijah. Mesto Kairo se je že tako razširilo, da znamenita Sfinga leži že kar skoraj med blokovskim naseljem. Loči jo samo parkirišče za obiskovalce. Ogledali smo si še Parfum Institut, pa Papirus Institut, ja OK ko pridemo domov, bomo šli pa na pijačo v Alkohol Institut . Vse sami instituti, da dol padeš…Zanimiv je prikaz izdelave papirusa. V bistvu čisto enostavno: stebla rastline Papirus razrežejo na 20 cm dolge kose, obrežejo, izrežejo tanke liste, jih potolčejo in povaljajo, da spusti vodo, dajo za 7 dni v navadno vodo in na koncu v prt zložijo in prepredejo da se bo skupaj držalo ter vse skupaj dajo v prešo. Razlika med temnim in svetlim papirusom je v času ko leži kos v vodi. Svetel leži 7 dni, temen pa 14 dni ali več. To je predhodnik papirja in so ga uporabljali za pisne zvitke ali pa za poslikave.
Posebno doživetje je promet v Kairu. V mestu je 4 mio avtomobilov. Vozni park je slab in opaziti je kar nekaj Yugotov in Stoenk. Čudim se, da je Zastava sploh naredila toliko avtomobilov, in ali so vsi pristali v Egiptu? Ko smo prišli iz letališča, smo zagledali Stoenko in jo začeli fotkati, »kao za spomin na stare cajte«, pa še reg. tablice so bile zanimive. Vodič se nam je samo smejal in nas opomnil, da je takih avtomobilov poln Kairo. Sam promet je kaotičen. Semaforjev smo videli cca.10 od tega jih pol ni delalo. Prehodov za pešce ni, pešec se znajde sam in leta kot kura čez cesto. Vmes počaka na sredi ceste, ali pa maha ali pa kar gre. Po principu kar bo pa bo! Zanimivo, kaotično vendar v nekem redu, se kar uredi. Karambolov nismo videli. Policaji so v križišču bolj za okras, kot kar koli drugega. Za naše razmere je ta promet zelo pester in vam ne priporočam, da sedete za volan in eksperimentirate svoje vozniške sposobnosti. Nam enostavno ne gre ker smo preveč »poštirkani« za takšne razmere v prometu. Edino kar mora imeti Egipčanski avto je hupa – obvezno delujoča in dobre zavore. Edino, kar slišiš v prometu je hupa (nisem vedela, da obstaja toliko vrst hup). Ponoči se manj hupa in več »blenda«. Torej je obvezno imeti eno roko na hupi in drugo na stikalu za »blendanje«. Ker Egipt proizvaja ogromno elektrike, in jo med drugim tudi izvažajo, cele dneve in noči gorijo obcestne luči in je ponoči v mestih dobro osvetljeno. Zato 90% voznikov ponoči ne prižge luči. Zvedeli smo, da to izvira še iz časov, ko so se bali, da jih preko satelita opazuje »Big brother«. Če nimajo luči, jih ne more videti in so manj opazni. Tako imajo šoferji ponoči eno roko na hupi druga pa na »blendu« in gasa! Dobesedno, preverjeno! Zvečer smo se odpravili sami s taksiji po mestu, kriza, to pa je bila dogodivščina. Glavne ceste so štiri pasovne, vendar si s tem ne delajo problemov. Ko je gneča nastane cesta 6-7 pasovna. Imajo zelo dober občutek za širino in velikokrat gre v prometu na centimetre točno pri 60 km na uro. Kot potniku ti ne preostane drugega, kot da se smejiš in ob tem močno zabavaš, ker je to neponovljivo doživetje. Tudi pešce smo se šli in to zelo uspešno in prepričljivo. Sama sem parkrat prečkala glavno cesto, kar tako za zabavo. Temu bi pri nas rekli adrenalinski šport. Ne vem, če bi bila zavarovalnica zadovoljna s tem .
Naslednji dan je sledil ogled Alabastrske mošeje ali mošejo Mohamed Alija. Peljali smo se mimo mestne sramote. Avtobus seveda tam ni smel ustaviti. Sramota zato, ker 800 tisoč ljudi živi v grobnicah. Dobesedno. To je najrevnejši sloj v mestu in v ta predel ljudje ne zahajajo. Še posebno ne tujci. Potomci umrlih dovoljujejo živeti v grobnicah revežem, pod pogojem, da ti skrbijo in urejajo grob-nico. Nujno je bilo videti tudi znamenito tržnico Khan-el-Khalili, kjer se je 14 dni pred našim prihodom zgodil teroristični napad. Tržnica je ogromna in je v obliki ulic. V eni ulici je ena zvrst robe npr. same zlatarne, same mesnice (če lahko temu tako rečeš). Na tej tržnici dobiš vse od šivanke do slona in barantanje je obvezno. Ponavadi dosežeš 30% prvotne cene. Občutek za red in čistočo pustite doma, ker v Egiptu nima kaj iskati!!! Kljub napadom, smo se počutili varni pred žeparji in tati. Kriminal je prepovedan in za krajo ti odsekajo desno roko v zapestju. Tako že na daleč vidiš bivšega tatu in to je največja sramota. Tega se ljudje bojijo in zato ne prihaja do kraj. Jaz sem videla bivšega tatu, prepoznala sem ga po ….
Zvečer smo se odpravili na železniško postajo za tujce. V Kairu imajo dve postaji, ena je za tujce druga za domačine, kamor je tujcem prepovedan vstop. Čakala nas je nočna vožnja s spalnikom v 1.000 km oddaljen Aswan. Znan je predvsem po Aswanskem jezu in Naserjevem jezeru dolgem kar 480 km in globokem 180 m. Jez je bil zgrajen leta 1971 za potrebe proizvodnje elektrike. V tej elektrarni je 12 turbin in vse so iz našega Litostroja, verjetno zaradi sodelovanja neuvrščenih. Za izgradnjo jezu so Egipčani iskali denarno pomoč po svetu. Zahod ni hotel sodelovati pri tem. Rusija je podarila polovico denarja, drugo polovico pa so pridobili z nacionalizacijo Sueškega prekopa, katerega so pred mnogo leti prodali Angležom in Francozom. Zaradi te nacionalizacije je skoraj prišlo do vojne med temi tremi državami, vendar so se uspeli dogovoriti na miren način. Jez je dolg 3,6 km, visok 111 m, pri temeljih širok 980 m in na grebenu 40 m. Zgrajen je v obliki piramide, da lažje podpira težo pritiska vode. Temelji so globoko v sredini in so iz železa in betona proti zunanjosti pa so mehkejše kamnine in na koncu pesek. Če bi jez počil, bi voda podrla celoten Egipt vključno s Kairom. Tudi zato je ta jez močno zastražen.
Ogledali smo si kamnolom, kjer so izdelovali obeliske in jih tovorili v 200 km oddaljeni Luxor v tempelj. Spet so se nam porajala vprašanja, kako jim je uspelo, na kakšen način, če vemo, da je en obelisk težak kar 400 ton. S feluko (to je tradicionalna lesena jadrnica) smo se popeljali v Nubijsko vas. Vmes smo jezdili na kamelah in se navzeli pristnega kameljega vonja. Andrejeva kamela je bila lena in počasna, moja pa se je stalno spotikala in je bila bolj nerodne sorte, tako kot jaz . Z gradnjo jezu so poplavili velik del področja in s tem tudi 4 nubijske vasi. Morali so preseliti 80 tisoč Nub 30 km severneje od jezu. Ogledali smo si njihovo vas, šolo, pristno hišo, jim dali kakšen egipčanski funt in odjadrali nazaj v Aswan na našo ladjo, zvečer pa ven s kočijo. Ja, ta večer mi bo ostal za vedno v spominu. Zakaj? Zaradi preživetega strahu za življenje – svoje. Zvečer nam je agencija organizirala ogled mesta s kočijami. Ker se nam je zdelo predrago, smo si organizirali po svoje za manj denarja. S kočijažem smo se dobili ob dogovorjeni uri (dva para) in pričeli z ogledom. Vse je bilo lepo in prav, dokler nas »mulo« ni začel voziti nekje »bogu izza nogu« po nekih odročnih predelih mesta, kjer ni bilo nobene razsvetljave in nič več mestnega vrveža in ljudi. Čudno, postajalo je vse bolj čudno in zastrašujoče. Ko smo mu začeli govoriti naj nas odpelje nazaj je govoril da bo, in nadaljeval pot. Po ovinkarjenjih in okoli napol zazidanih blokov sta nas ustavila še dva čudna tipa in nam začela ponujati hašiš, kokain, heroin ali kar koli od droge. Haloooo, pa kva je zdej to? Take us back to the ship!!!! Začela nas je grabiti panika. Še posebej naju z Uršo. Ko je fanté videl da vrag šalo jemlje, je zavil na glavno cesto (in turistične policije seveda nikjer, kot zanalašč, drugače jih je kot peska v Egiptu). V križišču je preostro zavil na levo in kočija se je prevrnila. Ja kriza, še to… s par buškami in strganimi hlačami smo jo do sedaj kar dobro odnesli. Hitro smo stekli v stoječi taksi, tam pa se je izkazala njihova solidarnost. Taksist ni hotel odpeljati dokler se ne zmenimo s kočijažem, ki je hotel da mu še plačamo za ta polomni prevoz. Takoj se je ob avtu nabralo kup moških domačinov, glave so začeli moliti notri v avto skozi odprte šipe. Mene je spreletaval strah, bil je grozen občutek. Kup kuštravih glav, ki bulijo notri in nekaj govorijo. Nekako smo se zmenili s kočijažem in taksi nas je odpeljal 1 km naprej skozi ulico, kjer je bil naš final destination. Očitno smo zaradi strahu in panike izgubili občutek za smer. Mogoče nas je itak hotel peljati do pomola vmes pa prevrnil. Danes se temu lahko samo smejim, takrat pa mi je bilo grozno za umret.
Torej, vse se je na srečo lepo končalo, in odpluli smo proti Kom Ombu, kjer smo si ogledali dvojni tempelj zgrajen v drugem stoletju pr.n.št. Dvojni zato, ker je ta tempelj edini, ki je posvečen dvema bogovoma Sobeku in Horusu. Vse v tem templju je dvojno (dva zunanja dvorišča, dva notranja, dva oltarja), zgradili pa so ga stari grki Ptolomejci, katere so Egipčani sprejeli. Ta tempelj je zanimiv tudi zato, ker so na stenah uprizorjeni zdravilski nasveti glede operacij, lažjega rojevanja, dojenja in celo narisani so prvi zapisi človeških kromosomov za deklice in dečke!!! Videli smo prvi koledar. Njihovo leto je bilo razdeljeno na tri dele (poplave, setve in žetve). Vsak letni čas je imel 4 mesece. En mesec je imel tri tedne, vsak teden pa 10 dni. Tako so dobili 360 dni, na koncu pa so dodali še 5 dni. Zanimiv je bil tudi Nilometer. Neke vrste vodnjak, ki je bil povezan z reko Nil. Pri določanju višine davkov so se vladarji odločali glede na višino gladine Nila pred poplavami. Če je bila gladina visoka, so bili davki za tisto leto višji in obratno, zato ker so bile poplavljene površine večje in so lahko pričakovali večji pridelek. Logično. Nadalje smo si v Edfu ogledali najlepše ohranjen tempelj posvečen bogu Horusu zgrajen v tretjem stoletju pr.n.št. Ohranjen je zato, ker je bil dolga stoletja zakopan v blato in pesek. Je drugi največji tempelj v Egiptu in tudi ta je bil zgrajen po naročilu Starogrkov. Celotna notranjost je bila poslikana z naravnimi barvami (barvne kamnine pomešane z jajci), kar se ponekod še vidi. Tempelj v Esni posvečen sveti ribi je v notranjosti poškodovan, saj so ga uničili Kristjani, ko so se umikali proti jugu Egipta. Skrivali so se v templjih in jih uničevali. Vsem bogovom, ki so bili uprizorjeni na stenah, so spraskali oči ali pa kar cele glave z namenom, da ljudje, za njimi nebi verjeli v »napačne« bogove. Zanimivo je, da so to zelo radi počeli prav Kristjani, medtem ko so drugi enostavno prebarvali in narisali svoje.
Na naši plovbi je sledila poslastica za vse, ki jih zanima tehnika – niveliranje. V kraju Esna je postavljena zapornica (hidro elektrarna), kjer se nivo Nila spremeni za 8 m. Ker smo pluli navzdol smo se morali spustiti. To izgleda zelo zanimivo; ladja zapluje v poseben prostor, hidravlična loputa se zapre, sistem prične spuščati vodo iz tega prostora dokler se ne znivelira gladina vode z drugo stranjo. Ko je vse znivelirano, se hidravlična zapornica na drugi strani odpre in ladja odpljuje naprej. Vse to se dogaja tudi v obratni smeri. Ladij je ogromno, kar se pozna na čakalni listi za niveliranje. Čakali smo 6 ur. Opazili smo da se zraven gradi še ena rampa za niveliranje, kar bo zelo dobrodošlo tako za potnike kot ladjarje.
Sledil je ogled Doline Kraljev. Da si ne bo kdo predstavljal zeleno dolino, obdano z grički, kjer žubori potoček… Kje pa! To je bolj podobno kamnolomu in grobnice so izklesane v živo skalo v podzemnih hodnikih. Kot sem že prej omenila, so se faraoni včasih dali pokopati na najbolj pompozen način, z veliko blišča in trušča, piramide pa so si dali graditi že veliko let pred svojo smrtjo. Plenilci in roparji so to spretno izkoriščali in ropali, kar se je dalo. Da bi se faraoni temu izognili, se je faraon Tutmose I spomnil dati pokopati v dolino, za katero nebi vedel nihče. Tako je prekinil 1.700 let staro tradicijo. Še tisti, ki so klesali rove in obdelovali grobnice so to delali v veliki tajnosti. Za to dolino je bila zadolžena celotna vas, eni so gradili, drugi delali poslikave, tretji stražili dolino. Vse to se je prenašalo iz roda v rod. Vendar se je skozi zgodovino vseeno pokazalo, da le ni bilo vse tako skrivno. Kljub temu so grobnice izropali, ostala pa je samo ena nedotaknjena in še to po naključju. Ko so gradili in postavljali zaporedje grobnic, so se pri Tutankhamonovi ušteli in rov speljali pod že obstoječo grobnico. Ko so plenilci ropali, so to očitno spregledali in ostala je nedotaknjena. Odkril jo je Howard Carter leta 1922 v kateri je našel ogromno bogastva vključno s sarkofagom Tutankhamona. Še danes se znansvetniki obadajo z vsebino grobnice, saj ne vedo, ali je bila bogato opremljena ali ne, ker jo nimajo s čim primerjati. Vse so že izropane. Tutankhamon je svetovno znan faraon ravno zaradi tega, v svojem življenju pa je bil totalno nepomemben, saj je umrl star komaj 18 let z deset letno vladavino, živel pa je v 13. stoletju pr.n.št. Še danes ugotavljajo kaj je botrovalo njegovi smrti, predvidevajo pa, da je padel pri jezdenju in si poškodoval golenico, katere rana se je vnela in prišlo je do zastrupitve. Danes posmrtne ostanke in vse predmete iz grobnice lahko vidite v Egipčanskem muzeju v Kairu. Ko pa smo že pri sarkofagih, mumijah in temačnem delu, pa napišem še podatek, da je imelo glavno vlogo pri mumificiranju suho podnebje. Sprva so Egipčani umrle pokopavali v vroč pesek, kateri je izsušil trupla in jim ohranil kožo in lase. Skozi leta so Egipčani do potankosti razvili postopek ohranjanja trupel. Kako je samo mumificiranje potekalo, pa je zelo zanimiva reč. Če ima kdo slab želodec, naj ta odstavek preskoči :
Moram povedati, da so Egipčani mumificirali vse živo ups. pardon mrtvo! Od raznih vrst živali (konj, pes, mačka, hrošč – vse to vidite v muzeju) do ljudi (vseh slojev). Za pripravo faraona so to počeli svečeniki v za to namenjenih templjih. Prvo so umrlega položili na desko. Truplo je odprl svečenik. Pljuča, jetra in ostale organe so odstranili in jih položili v štiri kanoptične žare (jetra, pljuča, spolni ograni, želodec). Samo srce so pustili nedotaknjeno, ker so verjeli da je v srcu bistvo človeka. Možgane so ven potegnili z ostrim predmetom skozi nosno votlino in jih niso ohranili zaradi religioznih razlogov in zaradi nepoznavanja pomembnosti le-teh. Ostanek telesa so oprali z vinom, ki je naravni dezinfikator. Potem so notranjost telesa natrli z natrijevo soljo in pustili ležati 70 dni. V tem času so se meso in mišice posušile in ostanli so samo koža, lasje in kosti. Nato so zavili truplo v lanene povoje balzam in dišečo oljnato smolo in tako je truplo postalo mumija. Poleg so v posebno posodo shranili nakit in razne amulete za srečo, seveda pa je tudi to pritegnilo roparje. Ko so končali s postopkom mumificiranja so pokopali faraona z vsemi častmi. Mumijo so postavili v zlat sarkofag z natančno podobo umrlega, zato, da ga je BA po smrti lahko našla. Molitve k bogu Anubisu lahko še danes vidimo vklesane na večini grobnic v Egiptu saj nadzoruje postopek mumificiranja, ter spremlja duše skozi podzemlje in preizkuša njihovo znanje o bogovih in vero v njih. Anubis postavi srce na Tehtnico Pravice med Razsodbo ter pospremi dušo do vladarja podzemlja Ozirisa oz. nahrani demona Amuta z dušami zlobnih. Torej tako so mumiji omogočili odhod v onostranstvo. Slišali boste še za KA in BA. KA je človeška duša in je nastala ob nastanku telesa in ima iste potrebe, kot je imelo fizično telo za časa svojega življenja. Zato so puščali Egipčani v grobnicah tudi hrano, pijačo in vse kar naj bi telo in KA potrebovalo. BA pa pomeni osebnost in pride v telo s prvim vzdihljajem in ga zapusti z zadnjim (ko človek umre) in se prosto giba med svetom in podzemljem. Ko se združita KA in BA nastane posmrtno življenje. Če mumija nima enakega videza na sarkofagu kot je bila v resnici, ga BA nikoli ne bo našla in bosta za vedno izgubljena. Ne bo posmrtnega življenja. Zato je toliko zgodb o plenilcih grobnic in maščevanjih mumij. Le ti se maščujejo zaradi tega, kar ga BA nikoli ne bo našel.
Kot ste lahko slišali je Egipt poln zanimivih templjev, nas pa sta čakala še dva. Tempelj Kraljice Hačepsut, ki je vladala kot moški. Ubiti jo je dal njen sin, ker je bil pohlepen in željan kraljevega vladanja. Končno smo prispeli v Luxor, perlo našega potovanja. Perlo zato, ker je tam kompleks templjev vseh vladarjev, ki so kaj pomenili. Vsak je dal narediti nekaj svojega. Zato je ta kompleks ogromen in se razteza na 40 hektarjih, gradili pa so ga 1.300 let. Do tja vodi aleja sfing, v notranjosti pa je vsega od kolosov, notranjih in zunanjih dvorišč, kipov, obeliskov…. Najbolj zanimiv mi je bil kip faraona Ramzesa II. na katerem je upodobljen s svojo najljubšo ženo (Nefertari). Res, da je ta zelo majhna poleg njega, je pa le . To je edini kip, na katerem je kralj dal poleg sebe upodobiti še ženo. Imel jih je 99 in 127 otrok. Staroegipčanska zgodovina je izredno zanimiva. Fanscinanten mi je bil občutek, ko sem se lahko dotaknila tako stare zgodovine skozi templje, grobnice, mumije. Vedeti moramo, da je vse to staro okoli 5.000 let. Noro… to je treba videti in doživeti.
Naslednji dan smo bili presenečeni nad edino točnostjo v Egiptu in to na sekundo. Konvoj proti Hurghadi (obalno mesto) se je odpravil točno ob 8-ih zjutraj. Sicer odpelje 2 krat dnevno, ponavadi v konvoju potuje okoli 50 avtobusov in taxi kombijev v spremstvu ogromno policije in vojske. Vse je zelo zastraženo. Na 400 km dolgi poti smo imeli en postanek in še ta je bil močno zastražen. Verjetno se bojijo roparjev in kakšnih napadov. No še dobro da nismo bili podobni mumijam . Drugače pa ob tej cesti poteka glavni vodovod in elektrika. Verjetno je tudi to razlog takemu strogemu varovanju. Veliko domačinov se vozi na isti poti kar s taxiji, to pa zato, ker je v Egiptu politika registriranja vozil kantonska – območna. To pomeni, da lahko lastnik vozila registrira vozilo samo za določen kanton, in se lahko samo tam vozi. Seveda lahko registrira tudi za celo državo, ampak se v glavnini tega ne poslužujejo, ker je kar drago. Opazili smo, da kamioni vozijo na strehah staro gumo. Kdo ugane zakaj? Ja seveda, namesto trikotnika. Ko se kamion pokvari, postavijo gumo na cesto kot opozorilo in jo ponoči zažgejo, da se že daleč vidi. Pametno. Notranjost in obalo Rdečega morja ločuje Ogrlica Rdečega morja, to so nizka govorja in ko prideš mimo te ogrlice, zagledaš morjeeeeee. Čisto, sinje modro in toplo, ravno pravšjo za skok v vodo in osvežitev, ki paše po križarjenju po Nilu. Midva sva si privošlila še enotedenski oddih v Hurghadi, ki je vključeval od poležavanja do snorkljanja in obiska narodnega parka Mahmya. To je rajski otok s prelepimi koralnimi grebeni. Uživala sva v hrani, ki je bogata z zelenjavo in sadjem, okusnem in osvežilnem hibiskusovem čaju, ki ga imenujejo Karkande in pa seveda brez šiše (vodne pipe) ne gre. Ob vsem tem sva urejala spomine in misli o staroegipčanski civilizaciji in se spraševala skupaj z domačini, kam je izginila in z njo tudi vse znanje? Nama ni uspelo razvozljati skrivnost starega Egipta, mogoče bo vam!



Duška Praprotnik

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont