Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

FILIPINI 2007

Prispevek poslal(a) Andreja Pestotnik



19. januarja 2007 sva iz dunajskega letališča poletela proti Dohi (Katar), kjer sva se presedla na letalo za Manilo. V zgodnjih jutranjih urah sva pristala v Manili, glavnemu mestu Filipinov z 12 milijoni prebivalcev. Filipini imajo sicer okoli 80 milijonov prebivalcev na 7107 otokih (veliko jih je neposeljenih). Ko sva stopila iz letala, naju je obdal težak, soparen zrak z 32 C in dejansko nama je to takrat zelo ugajalo. Konec slovenskega mraza, vsaj za nekaj časa. Nastanila sva se v hostlu Townhouse na obrobju Manile, za katerega sva kasneje ugotovila, da se nahaja v eni izmed najbolj zakotnih in nevarnih sosesk Manile. Potem sva tri dni raziskovala Manilo, skušala ugotoviti po kakšni formuli vozijo 'jeepneyi', njihovi tipični busi, uživala v adrenalinskem prečkanju cest in se čudila kaosu, ki vlada na cesti in ki ga seveda spremlja konstantno hupanje avtomobilov. Mesto samo ni nič posebnega, pravzaprav je povečini zelo umazano, urejeni so le poslovni predeli mesta in pa shopping centri, ki so tu glavno zbirališče ljudi. Ker pa sva na Filipine prišla predvsem zaradi morja, nisva imela dolgo obstanka v Manili in sva z letalom poletela proti neturističnemu jugu Filipinov, na otok Negros. Ko sva pristala v mestu Dumaguete, sva se s preplačanim triciklom (plačala sva 500 PHP namesto običajnih 20 PHP) odpeljala v 25 km oddaljeno vasico Malatapay in se namestila v Malatapay Beach Resort. Idilične hiške na plaži, par metrov stran od morja, enostavno a simpatično opremljene z bambusom in povsod okoli naju kokosove palme. Skratka, raj v pravem pomenu besede. Malatapay naju nikakor ni razočaral – neverjetno prijazni ljudje na vsakem koraku, vsi željni fotografiranja, čudovite in popolnoma prazne peščene plaže, čudovit podvodni svet in odlična hrana. Tu sva naredila tudi 4 potope, pri katerih se nisva mogla načuditi barvitosti pod vodo, čudovitim ribam, želvam in neskončnim koralam. Iz Malatapaya sva potem tudi raziskovala okoliška mesta, se končno opogumila za vožnjo z jeepneyi in se začela privajati na barantanje za cene na vsakem koraku. Največja značilnost Malatapaya so njihovi marketi, ki se dogajajo vsako sredo. V vas pridejo ogromne trume ljudi iz okoliških krajev, vas se spremeni v veliko tržnico in ljudje kar po plažah privedejo svoje krave, bivole, konje in pujse na dražbo v mesto. Skratka vse je en velik dogodek. Še večji dogodek pa sva bila potem midva, ki sva se sprehajala med njihovimi stojnicami, saj tam turista ne vidijo kar vsak dan in sva zato požela veliko začudenih, presenečenih in nasmejanih obrazov. V Malatapayu sva bila tudi priča še dvema vsevaškima dogodkoma, in sicer je bil en festival ob godu Sv. Nina, ko se ogromno ljudi našemi in pleše po ulicah, drugi tak zanimiv dogodek pa je bil ulov jate rib. Ujeli so jih toliko, da sva jim na koncu tudi midva pomagala vleči mrežo ven iz vode. Sicer je šlo le za male sardelice, a bilo jih je res ogromno in kar je najbolj zanimivo pri vsem skupaj je prav to, da pri tem res sodeluje cela vas in ves ulov si potem tudi razdelijo med sebe. Nama so jih takoj nekaj vrgli v ponev, da sva lahko poskusila sveže pečene. Ker pa mora biti vsake pravljice seveda enkrat konec, in ker sva vseeno hotela videti še kaj Filipinov, sva se po 10 dneh s težkim srcem odpravila dalje, v neznano. Vkrcala sva se na trajekt in odplula proti otoku Mindanao, v mesto Cagayan De Oro, kjer sva preživela le eno noč, saj je mesto zelo nagužvano. Všeč pa nama je bila tržnica zvečer, ko so kar zaprli glavne ceste in postavili stojnice, na katerih si celo našel kako pametno stvar. Naslednji dan naju je čakala adrenalinska vožnja z avtobusom do mesta Balingoan, kjer sva se vkrcala na zelo nezaupanja vreden mini trajekt do otoka Camiguin. To je otoček, poln vulkanov, od katerih so nekateri še vedno občasno delujoči. Seveda so bile plaže tu temu primerno temne. Nastanila sva se na severu otoka, pri Camiguin Action Gekhos-ih. To je resort, star komaj leto dni, in temu primerno je vse še zelo nobel. Kar preveč. Se vidi, da je bil lastnik resorta Nemec in zato je moralo biti vse res ves čas urejeno in čisto. Kar naju je kar malo motilo, saj sva vendar prišla v Azijo na popotovanje in če bi hotela gledati sterilno okolje, bi si pač rezervirala hotel s petimi zvezdicami in bi bila tam. Ampak luksuz je pač luksuz, in upirala se mu tudi nisva dolgo. Imela sva spet svojo hiško na plaži in konec koncev je bilo super to, da sva imela že v sklopu resorta tudi diving center, možnost canyoninga in izposoje mopeda. Seveda sva vse te možnosti tudi izkoristila in spet uživala pod vodo med pisanimi koralami, ribami in vrelci vroče sladke vode. Šla sva tudi na canyoning, kjer sva se spuščala in plezala po neštetih slapovih. Ogledala sva si tudi petelinje boje, filipinski 'nacionalni šport', pri katerem drug proti drugemu spustijo dva petelina, potem pa stavijo kateri bo zmagal boj, kar pomeni da bo ostal živ. Otok sva raziskovala z mopedom, obiskala kar nekaj slapov in se namakala v izvirih vroče vode. Otok je res čudovit, neturističen, domačini so zelo prijazni in ti ves čas mahajo in te pozdravljajo. Po enem tednu na otoku sva, kot je sprva kazalo, dobila odlično ponudbo za prevoz z ribiškim čolnom do naslednjega otoka Bohol, do katerega sicer ne vozi noben trajekt direktno iz najinega otoka. Za ponudbo sva takoj zagrabila, čeprav sva jo precej preplačala (4500 PHP). Do te ugotovitve sva žal prišla šele naslednji dan, ko naju je na obali čakal dogovorjeni 'ribiški čoln'. Šlo je za majhno banco (njihov tradicionalen čoln z dvema bambusoma na strani za večjo stabilnost), na kateri sva komaj sedela, ko sva gor spravila vso najino prtljago. Po nekaj minutah vožnje nama je bilo že jasno, da bova prišla popolnoma mokra na sosednji otok, ampak nisva pa pričakovala, da nam bo sredi poti motor odpovedal. Nekaj minut smo se le nemočno gledali, ampak sreča je bila na najini strani in 'kapitanu' je kmalu uspelo popraviti motor. Tako smo po slabih štirih urah vožnje prispeli na otok Bohol. Po nekaj zmešnjavah z avtobusi, sva na koncu le prispela v izbran kraj, v džunglo ob reki Loboc, v hiške NutsHuts. Spet super kraj, drugačen od vseh prejšnjih ravno zato, ker nisva bila ob morju, ampak ob reki, v kateri se raje nisva kopala, čeprav sva videla veliko ljudi, ki so se. Tudi tu sva si sposodila moped, s katerim sva naredila velik krog po otoku in si ogledala znamenite Čokoladne griče (1200 skoraj identičnih hribčkov, katerih nastanek še ni pojasnjen, verjetno pa gre za dvigajoče se koralne otoke), skoraj izumrle tarsierje, najmanjše primate na svetu in obiskala celo najin prvi muzej, za katerega se je kmalu izkazalo da je brca v temo, saj gre za muzej glasbe. Ta otok je sicer že precej turističen, a sva se turistom vseeno kar spretno izogibala, saj sva vedno raje ubrala stranske poti kot glavne. Po treh dneh na otoku Bohol sva z letalom odletela nazaj v Manilo, od koder sva se z nočnim avtobusom odpeljala na 9-urno vožnjo proti severu Filipinov, k svetovno znanim riževim terasam. Nastanila sva se v kraju Bananue, v hotelu na vrhu hribčka in bila sprva malo razočarana, saj sva mislila da je teras samo toliko, kot jih vidiš ko se ozreš naokoli. Vendar pa sva kmalu ugotovila, da so terase, ki naju obdajajo sicer poznane po tem, da so stare 2000 let, obstaja pa še veliko lepših in večjih. Tako sva se v nadaljnjih štirih dneh odpravila vsak dan do enih riževih teras. Do vseh pa se pride s tricikli ali najetimi jeepneyi po izredno grdih, blatnih in zanemarjenih cestah. Tudi do najbolj poznanih teras v Batadu, ki jim pravijo celo osmo čudo sveta, se pride po zelo slabi cesti, ki jo še najhitreje prehodiš kar peš. Ob tem se ti poraja vprašanje, kam se je izgubil ves denar, ki jim ga namenjata UNESCO in EU za zaščito in ohranitev te znamenitosti. Riževe terase same po sebi so izredno zanimive, nekatere so narejene iz kamenja, druge iz blata, vse pa držijo vodo in so ponavadi dovolj močne, da lahko hodiš po njihovih robovih. Kar se tiče same lepote teras nisva ujela pravega obdobja, saj so v tem času večino teras komaj obdelovali in pripravljali na 'flancanje' riža, tako da se niso bohotile v prečudoviti zeleni barvi riža. Toda vsaj na riževih terasah Hapao in Bangaan se je 'flancanje' že začelo, tako da sva vsaj tu videla kako približno izgleda zelena sezona riževih teras. Res čudovito in vredno ogleda v mesecu aprilu in maju. Z obiskom riževih teras na severu pa se je tudi bolj ali manj zaključevalo najino potepanje po Filipinih. Z nočnim avtobusom sva se odpravila nazaj v Manilo in tu preživela zadnja dva dni najinih počitnic. Opravila sva še nekaj nakupov v shopping centrih (ker edino tu dobiš kolikor toliko kvalitetno robo) in obiskala nadvse zanimivo Kitajsko pokopališče, kjer so grobovi kar hiške s kopalnico, kuhinjo, klimo, krsto in vrtnim žarom. Tu se potem med vikendi zbirajo in družijo sorodniki pokopanih. Skratka, ko sva že mislila, da naju nič več ne more presenetit na teh Filipinih, naju ponovno je.
V četrtek, 23. februarja 2007 pa se je zaključila najina odisejada po Filipinih in vkrcala sva se na letalo, s katerim sva poletela nazaj proti domu. Gotovo vas zanima, če bi se še vrnila na Filipine? Seveda, samo tokrat bi verjetno res izpustila ven vse turistične dele Filipinov, saj te ponavadi le razočarajo. Ne toliko same znamenitosti kot te razočarajo ljudje na teh območjih, saj so postali že preveč vsiljivi, ves čas ti poskušajo kaj prodati in s tem kvarijo dobro mnenje o Filipincih, ki sva si ga ustvarila na neturističnih otokih (predvsem jug Filipinov).

Andreja in Jure

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont