Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

PO POTEH AZTEKOV IN MAJEV

Prispevek poslal(a) Blaž Godec



PO POTEH AZTEKOV IN MAJEV
(Mehika in Gvatemala)

Ena in pol mesečno potovanje s punco Marušo je zajemalo Mehiko, Gvatemalo in Kubo. Pot naju je vodila od Ciudada de Mexica proti jugu, preko San Cristobala v Gvatemalo, pa nazaj na Jukatan, od koder sva iz Cancuna letela v Havano, na vojaško proslavo ob 50 letnici revolucije Fidela Castra.

Iz Madrida sva priletela naravnost v največje mesto na svetu, Ciudad de Mexico, ki po ocenah zajema 20 do 30 milijonov prebivalcev! Enostavno si je takšno maso ljudi v enem mestu res težko predstavljati, kaj šele prešteti. Še eno uro in pol potem, ko avtobus zapusti središče mesta lahko opazuješ favele, ki se zajedajo v hribovje okoli mesta. Ciudad de Mexico je nastal na področju prestolnice nekdanje azteške države. V 70. letih je mesto pri svojem širjenju zajelo sosednja manjša mesta in številka prebivalstva se je skokovito povečala. Danes mestu pravijo nebogljeni velikan in zato ni nič nenavadnega, da v njem vidiš devet pasov avtomobilov, ki vozijo v eno smer.
Praktično si ogleda mesta, vsaj nočnega, če ne že tudi dnevnega danes ne predstavljam brez prijatelja Mauricia, ki naju je tam pričakal. Pa to ne toliko zaradi velikosti mesta, kot zaradi nevarnosti, ki preži na ulici. Ob domačem spremstvu sva si tako lahko privoščila malo daljše nočne izhode in spoznavanje njihove nočne kulture, ki obvezno zajema igranje mariachijev (pouličnih trubadurjev), ki ti za majhen denar pričarajo pristno mehiško vzdušje. Tekila in mezkal s črvom pa so tako ali tako dobro poznani vsem, ki so kdajkoli obiskali to prečudovito deželo.

Na obrobju mesta sva obiskala tudi Teotihuacan. Največje mehiško antično mesto, kjer med vsemi piramidami najbolj izstopata piramidi Sonca in Lune. Nekoč je baje to področje piramid naseljevalo 125.000 ljudi. Ob najinem obisku je ravno pripekalo sonce in pogled z vrha piramid je bil res fascinanten. Nikakor pa si obiskovalec ne sme dovoliti, da bi mu obisk in antično vzdušje pokvarili številni vsiljivi prodajalci spominkov. Sam sem imel, kljub nekaterim tovrstnim izkušnjam s tem kar nekaj težav.
V naslednji dneh smo si med drugim ogledali tudi nogometno tekmo mehiške prve lige. Igra od noge do noge, preigravanja brez grobih štartov, na tribunah pa navijaška pesem vseh 90 minut, neprekinjeno! Ob takšni igri in vzdušju na tribunah bi verjetno tudi v Sloveniji bili polni stadioni. Še dolgo po tistem, ko smo zapustili stadion sem nekje v ozadju slišal tisto navijaško pesem ali pa mi je morda kot strastnemu navijaču že kar malo zlezla pod kožo. Nepozabno!

Najina načrtovana pot bi naju v prihodnjih dneh morala voditi proti Oaxaci, a sva se zaradi tamkajšnjih političnih demonstracij, žal morala prisilno preusmeriti proti Tihemu oceanu. Policija in vojska sta namreč blokirali mesto in dostop je bil popolnoma onemogočen. Ko so nama kasneje še Zapatisti zaprli pot in sva doživela še policijsko racijo, sva bila na takšne in podobne probleme že popolnoma privajena. »To je pač Mehika, pri nas so vedno neki problemi,« sva slišala od nekega taksista.

Dobro, nisva prišla do Oaxace, sva pa prišla do Acapulca in do Puerta Escondida. Slednjemu pravijo tudi raj za deskarje. In tudi midva sva deskala, čeprav je bilo vse skupaj bolj podobno kakšnemu utapljanju. No, enkrat ali dvakrat je pa le uspelo! Dva dni mučenja za 10 sekund deskanja. Ni ravno uspešna bilanca, še posebno ne, če te potem še obtožijo, da si zlomil desko. Ampak tudi to sva elegantno rešila in tako sva nadaljevala do San Cristobala, kjer sva si med drugim ogledala 1000m globok kanjon in Chamulo, edino indijansko vasico v celotni Ameriki, ki je Španci niso nikoli osvojili.

Po slabih dveh tednih Mehike sva pot nadaljevala po Gvatemali. Mehiške »de lux avtobuse« sva zamenjala za gvatemalske »chicken buse«. Po desetih urah »cijazenja« po slavni Interamerikani, cesti, ki povezuje Mehiko in Gvatemalo in samo par sto kilometrih, smo v poznih večernih urah prispeli v kraj, ki naju je na celotnem potovanju najbolj fasciniral in kjer sva zato ostala tudi cel teden. Lago de Atitlan ali jezero Atitlan! Jezero Atitlan leži na višini 1600 metrov, obdajajo pa ga trije mogočni, nad 3000 metrov visoki vulkani. Večina krajev okoli jezera je težko dostopnih ali pa so dostopni le s čolnom. Na jezeru se kar čuti neko skrivnost, še posebno ob poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah, ko se meglica spusti na jezero. Vulkani nad jezerom pa delujejo kot nekakšni varuhi skrivnosti, ki naj bi ležala v jezeru. Jezero Atitlan je eden najbolj misterioznih krajev, kjer sem kdajkoli bil in ni čudno, da so okoli jezera številni meditacijski centri in da tukaj živijo res posebni ljudje. Eden takšnih meditacijskih centrov je tudi Las Piramidas v kraju San Marcos. Sem prihajajo ljudje iz vsega sveta, da bi se udeležili enomesečne meditacije imenovane Lunin tečaj. Šele po zaključenem Luninem tečaju se lahko udeležijo Sončevega tečaja, ki traja prav tako en mesec. Ves tečaj poteka v velikem lesenem templju v obliki piramide. Zjutraj poteka joga, opoldne predavanja potrebna za duhovno rast in zvečer ob soju sveč meditacija. Vse to vodi v belo oblečena stara Gvatemalka. Seveda tri dni, kolikor sva bila midva tukaj ni dovolj za neko večjo poduhovljenost, je pa dovolj, da človek spozna, da se sem še zagotovo vrne. Kraj, ki ga nedvomno priporočam vsakomur, ki želi pobegniti pred vsakodnevnim tempom turbo kapitalizma.
V tem tednu na jezeru sva skupaj še z dvema Nemcema osvojili enega izmed nedelujočih vulkanov (San Pedro, 3060m), kasneje pa še delujoči vulkan Pacaja. Obiskali pa smo tudi najznamenitejšo tržnico v Gvatemali v Chichicastenangu. Raznobarvna indijanska oblačila, verižice, različni noži, maske, sadje in zelenjava ter na žalost tudi ponarejeni cd-ji številnih svetovnih glasbenih izvajalcev so stvari, ki jih obiskovalec lahko tukaj najde.

Pot sva nato, z nočnim »pullman busom«, ki ni nič drugega kot »chicken bus« na dolge proge, nadaljevala preko Antigue do Floresa oziroma Tikala. Še ena nepozabna nočna avantura, kjer sva bila edina tujca na busu in so kartice ter denar »prenočili« v nogavici, oči pa sva zatisnila šele ob pol petih zjutraj v visečih mrežah v Floresu.

V naslednjih dneh sva raziskovala Tikal, eno največjih in najznamenitejših ostankov majevske civilizacije sredi deževnega gozda. Bodočim obiskovalcem svetujem zgodnji jutranji obisk (ob 5.00), ki sva ga opravila tudi midva, saj kasneje trume ameriških turistov popolnoma uničijo čar teh piramid. Omenim naj, da je Gvatemala mnogo bolj pristna kot Mehika, saj so tukaj ženske, oblečene v indijanska oblačila nekaj povsem vsakdanjega.

Po štirinajstih dneh Gvatemale sva se nato preko reke Usumacinta vrnila v Mehiko. Raziskovala sva še Bonampak, pa Palengue in Campeche, tako da sva na koncu prispela v Playo del Carmen, kjer sem naredil nekaj nepozabnih potopov. Najprej na svetovno znanem koralnem grebenu pri Cozumelu, kjer lahko plavaš z želvami in nato še v edinstvenih Cenotes. Gre za posebne jame, v katere iz različnih strani pronica svetloba in za katere potapljač ne rabi posebnega izpita, saj to ni jamarstvo. Te jame se nahajajo v deževnem gozdu v okolici Tuluma in so zalite deloma s sladko in deloma s slano vodo. Cena dveh takšnih potopov se giblje okrog 80 ameriških dolarjev, a edinstveno in nepozabno doživetje odtehta plačani denar.

Na koncu najinega potovanja sva za dober teden dni skočila še na Kubo, da bi vsaj malo doživela in izkoristila iztekajoče se trenutke Castrovega socializma. Tam pa se nama je ponudila zgodovinska priložnost, da sva se lahko udeležila ene zadnjih socialističnih vojaških parad na svetu ob 50 letnici revolucije in Castrovem rojstnem dnevu. A to pa je že druga zgodba.
Blaž Godec

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Dogodki

Vietnam – kmetijstvo in pokrajinska pestrost

21.11.2017 - dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16 v Ljubljani

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont