Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

Na štop po Avstraliji

Prispevek poslal(a) Boštjan Zamernik

NA ŠTOP PO AVSTRALIJI 24.10.2002-22.1.2003

POT TJA DOL: (Tja) Iz Brnika z Adrio v Frankfurt – Iz Frankfurta z Quantasom do Singapura in končni pristanek v Brisbaneu. (Nazaj) Iz Adelaide z Quantasom preko Darvina do Singapura ter nato z Fin Airom do Bangkoka. Po 24 urnem neprostovoljnem kampiranju na letališču let z British Airwaysom do Londonskega Heathrowa ter nato z Adrio iz Gatwicka na Brnik.
Lahko kupiš avto (od 1000$ naprej) ali ga rentaš (za 5 dni sva plačala 350$), spremljaj tudi oglase v hostlih, ko ljudje z avti iščejo sopotnike ter nato delijo stroške. Bencin ni drag, še posebej ne ob obali oziroma v civilizaciji ampak zaradi velikih razdalij vseeno nastane kar lep strošek. Povprečno je cena za 1liter bencina preibližno 120 SIT v outbacku pa seveda naraste. Vlaki in avtobusi niso posebej dragi(veliko popustov in kombinacij za imetnike VIP ter študentskih izkaznic) toda še vedno pomenijo velik strošek in seveda vas ne pripeljejo čisto povsod. Midva sva se odločila za najcenejšo in upam si reči tudi najzanimivejšo varianto ter sva vse preštopala. Tako doma kot v Avstraliji to seveda odsvetujejo ampak, če si upaš, potem je to doživetje zase. V dveh mesecih kolikor sva potovala naokrog sva s štopom prevozila okrog 4500 km in nisva doživela niti ene omembe vredne neprijetnosti razen, da sva včasih pač po par ur stala na po preko 40°C sredi ničesar. Spoznala sva ogromno zanimivih ljudi ki so na dolgih vožnjah pripovedovali zgodbe, ki jih ne najdeš v nobenem vodiču.

DENAR Midva sva sicer imela VISA kartico ampak ves denar sva ves čas nosila s sabo v denarnici. Tudi plačo (1 mesec sva delala v nasadu češenj) sva dobila na roko, saj sva delala brez delovnih viz tosepravi na črno. Sprejemajo vse možne kartice (tudi maestro) tako, da po moje s tem ni nobenih težav, da je le kaj na njih. Najbolj se splača VIP Backpackers kartica, popusti veljajo vse od tur, hostlov, prevoza. Vstopnine so v nekatere nacionalne parke ter muzeje. V kampih ni popustov saj so že tako dovolj poceni. Na javnih prevozih imajo študentski poust navadno le domači študentje.

PRENOČIŠČE Prenočevala sva predvsem v kampih (niti enkrat v hostlu) saj so precej cenejši, imajo jih praktično pri vsaki bencinski črpalki in so navadno tudi lepo urejeni in čisti. Ponavadi je v njih skupna kuhinja, TV soba, igralni avtomati, trgovina, barbeque in včasih tudi bazeni ter tenis igrišča. Za šotor za dve osebi sva plačevala približno 15$ za oba, medtem ko so hostli okrog 20$ na osebo.

PREK MEJA Turistična viza je veljavna 3 mesece, dobiš jo v Ljubljani na avstralskem konzulatu. Potrebuješ le povratno vozovnico, dokazilo o denarju (1000$ za vsak mesec + denar za karto) ter formular. Na Avstralski meji (letališče) so naju res temeljito pregledali in celo razkužili

ZDRAVJE Cepljenje ni potrebno. Zdravil nisva potrebovala, čeprav sva imela s sabo pravo lekarno. Priporočajo kremo za sončenje, čeprav sva preživela tudi brez nje in kaj proti mrčesu, ki ga je v izobilju ampak, ko se navadiš ti je itak vseeno.
KULINARIKA Najceneje je kupiti hrano v supermarketu (Woolworth, IGA, COLES)kjer dobiš izdelke, ki so vsi pakirani v enake barve(bela ali rumena) naj gre za brezalkoholno pijačo, golaž, sladoled ali zamrznjeno pizzo, precej ceneje. Fast food je od 7-10$. Priporočava pečene jedi v supermarketih kjer dobiš od piščancev do vsega možnega cvrtja po kar ugodnih cenah in kosilo je hitro pripravljeno. V Adelaidi sva si nakupila kengurujevih zrezkov, klobas in polpetov ter se ga kar prenajedla. Zanimivo, a nič posebnega. Meso v trgovinah je zelo kvalitetno (verjetno zaradi divje paše) in pravi užitek je peči na barbequju, pa čeprav vsak dan.

MALO O STROŠKIH!  Telefoniranje niti ni drago in ko si boste našli dobrega ponudnika kartic boste za 10$ govorili tudi do pol ure. Internet je dosegljiv skoraj povsod in stane od 1 do 8 $ na uro. Poskusite v knjižnicah kjer je najceneje včasih kar zastonj. Najcenejši je v Byron Bayu. Če boste spreminjali letalsko karto vedite da vas bo to stalo 50 ameriških dolarjev, če seveda ne bo treba še kaj doplačati. Nama ni bilo. Rentacar sva vzela za 5 dni in prevozila 4100 km.(od Adelaide do Uluruja ter Alice Springsa in nazaj) Za avto sva dala 350$ in za bencin prav toliko. Ogromno sva tudi slikala. Skupaj okrog 500 posnetkov. Bolj se splača razvijanje v Avstraliji ker je precej ceneje.

Avstralci so izredno prijazni in to opaziš še posebej ko štopaš. Ustavljale so nama mlade mamice, ostareli in mladi pari, podjetniki, farmerji, študenti, skratka vsi. Vsak ti rad pove kakšno zgodbico iz krajev od koder prihaja, nato pa te še zapelje kamor si želiš iti pa čeprav naredi ovinek v svojo škodo. Vozila sva se tudi z velikimi tovornjaki(Mack, Kenworth) in šoferji so bili prave face. Obiščite tudi naše rojake, ki vas bodo prav gotovo veseli. Midva sva skoraj dva tedna spala pri družini Slatinšek v Sydneyu, ki nama je stregla kot kraljema. Sinovi so nama razkazali nočno življenje Sydneya, Wonderland, Blue mountains in še in še. Bila sva tudi v Slovenskem klubu ter pri polnočnici v Slovenski cerkvi. Silvestrovala sva pri Sydneyski operi in bilo je nepozabno. Par dni sva preživela v Snežnem gorovju kjer sva ribarila in se povzpela na najvišji vrh celine Mt. Kosceuzko 2228 m. Taborila sva skoraj na vrhu. Posebej je treba pohvaliti Avstralsko pivo (VB) ter seveda tudi vino, ki je oboje sanjsko dobro. Žalostna novica za kadilce je da stane najcenejši zavojček cigaretov okrog 1000 SIT ampak tudi to sva prebrodila saj sva si začela sama zvijati cigarete pa je kar nekako šlo. Za alkoholne pijače imajo posebne trgovine (Botleshop) kjer mladoletni nimajo kaj iskati. Midva sva imela… Delo sva kar dolgo iskala ker pač nisva imela delovnih viz. Imela sva srečo in v kraju Young kakšnih 400km zahodno od Sydneya se nama je nasmehnila sreča. Mesto je znano po nasadih češenj in približno takrat se je začela sezona obiranja.(4.12.2002) Vzel naju je nek arabec Hamidi in cel mesec sva taborila kar na plantaži ter obirala češnje. Imela sva traktor in počasi sva bila glavna obiralca ter šefova pomočnika. Plačal nama je po kilogramu in sicer 0,7$ kar je približno 90 sit. Delala sva od jutra do večera ter cel mesec in zaslužila vsak po približno 250 000 SIT. To je za tamkajšnje razmere slabo ampak, če ne gre drugače je kar v redu. Tako sva zaslužila denar za nadaljnje potovanje. Proti koncu sva se odločila da spremenima najine letalske karte za domov za kar sva na Quantasu plačala vsak po 50US$. Nameravala sva ostati kak teden v Bangkoku. Na vsaj treh agencijah sva se pozanimala če rabiva vizo za Tajsko in odgovor je bil povsod negativen – tudi na Quantasu. Ko pa sva vsa utrujena ob polnoči priletela v Bangkok pa je bila viza po novem zahtevana in tu se je pričel šov. Hodila sva iz pisarne v pisarno, angleščina tu pomeni bolj malo in proti koncu sva se samo še režala saj si nisva mogla popolnoma nič pomagati. Pobrali so nama potne liste, letalske karte in naju poslali v nekakšen VIP salon za potnike poslovnih in prvih razredov. Dodelili so nama varnostnika, ki nama je moral povsod po letališču slediti in kar dobro sva ga utrujala. Dobrih 24 ur sva bila torej pridržana in ta čas so nama našli prevoz za domov in tako je torej Tajska tokrat odpadla. Treba je povedati da so bili sicer do naju zelo prijazni in da so naju kar zasipali z hrano in pijačo kar sploh ni bilo slabo a kljub temu sva se počutila kot v zlati kletki. Bila je zanimiva izkušnja z srečnim koncem.
Za ogled pa vsekakor priporočam: Sydney, čudovito mesto, ves center lahko prehodiš peš, vedno se kaj dogaja. Byron bay – za ljubitelje študentskih fešt, Cooper Pody z bari in trgovinicami pod zemljo, Kosceuzko nacionalni park, rdeči center Olgas, Ururu, King’s Canyon, Alice Springs, Blue mountains, Great Ocean Road na jugu, opera, stolp, akvarij, Darling Harbour, most ter plaže (Bondi beach) v Sydneyu, parlament v Canberri. ZOO v Dubbo in Taronga v Sydneyu, War Memorial v Canberi, Mt. Gambier z jezeri, Melbourne, Adelaide, Snowy Mountans in še in še.

STROŠKI: 250 000 sit za povratno letalsko karto, 15 000 sit CORIS zavarovanje, 70 000 sit za razne kartice in opremo. Med potovanjem sva zapravila vsak pribl. 350 000 SIT (prenočišča, vstopnine, hrana).
BOŠTJAN ZAMERNIK

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont