Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

MALTA IN GOZO—ko zadiši po Sredozemlju

Prispevek poslal(a) Tanja Žnidarčič, Luka Brezavšček



»Zakaj pa gresta ravno na Malto?« je zanimalo večino, ko sem jim z navdušenjem pripovedovala o načrtih za poletni dopust. Želela sva na morje, na otok, kjer bo toplo in sončno in seveda poceni. Odločitev je padla v trenutku, ko sem zagledala na spletni strani Ryanair-a povratno letalsko karto Treviso-Valeta za 105 € s taksami in prtlago. V primerjavi z Grčijo ali Sicilijo je bila karta dva do trikrat cenejša. Na hitro sva preverila splošne informacije o Malti in zadnji večer pakirala. Tokrat nisva imela nobenega točnega načrta. Na poti do letališča sem še hitro zdrvela v knjižnico po turistični vodnik. Tako, pa greva! En nahrbtnik, dve letalski vozovnici, rezervacija renta carja in dva odbita geografa. Malce nenavaden dopust, pa vendarle, želela sva, da naju Malta preseneti, pozitivno ali negativno. Prepustila sva se toku življenja in dogodivščinam.

Spanje v avtu—misija mogoče!
Na letališče Luqa (10 km od Valete) sva priletela okoli 21h. Poiskala sva najino rent-a car agencijo in podpisala vse papirje, dokler se ni pojavilo nepričakovano vprašanje: “Za konec rabim še naslov vaše nastanitve” …hm, v trenutku sva obnemela. Seveda, kaj nebi, če sva pa vsaj za prvo noč v načrtu imela spanje v avtu. “Zmazala” sva se in zatrdila, da greva zdaj takoj iskat prenočišče in da takoj zjutraj po telefonu sporočiva naslov. No, te obljube nisva držala do konca potovanja. To se nama je kar hitro maščevalo, ker sva še celo noč optimistično iskala ugoden prostor za spanje ter ob tem prevozila več kot polovico otoka. Navsezadnje sva se vdala, parkirala in zaspala sredi gole, kamnite pokrajine. Namesto jutranjih žarkov naju je zjutraj nehote zbudil mimoidoči lovec s psi, ki se je tako kot vsako jutro odpravljal na lov za zajci. Preobrazila sva se v francoza in mirno odpeljala dalje. Na srečo ni šel za nama, kot se mi je pred leti zgodilo na Irskem. Začela sva razmišljati, da mogoče res ni najbolj pametno 10 dni spati v avtu, saj je otok gol, kamnit in se je težko skriti, plaže so preveč turistične, da bi bil neopazen, poleg tega v nenormalno zgodnjih jutranjih urah po celi Malti pokajo puške. Lahko bi že v Sloveniji pomislila, kakšne posledice prinese narodna jed t.i. Stuffat Tal-Fenek (zajčja obara). Tako bi se drugače organizirala.

Nisva prav dolgo debatirala, saj sva ob pogledu na denarnico hitro sklenila le trikratno spanje v kampu in enodnevno spanje v hostlu (tako zaradi higiene). Na Malti je le en in edini kamp, povrh tega pa je sredi ničesar in zelo slabo označen. Ko sva šla tretjič mimo, se nama je posrečilo, a to veselje ni bilo dolgo, ker je na vratih recepcije visel listek: “Pridem takoj!” Ker dobro veva, da besede “takoj” v Sredozemlju ne smeš razumeti dobesedno, sva skočila raziskovat okoliške peščene plaže. Prišla sva pozno zvečer in preživela noč v osamljenem, mirnem kampu, v velikem šotoru, s prijatelji ščurki in tušem na žetone (ki jih nikoli nismo dobili, saj receptorja razen na začetku, ko sva poravnala finančne obveznosti, nikoli ni bilo na razpolago).

Preostale dni sva se trudila zaspati v avtu. Ni bilo ravno udobno, a sva se navadila. Najbolj nora je bila lokacija na parkirišču hotela s 5*. Zagotovljen je bil miren spanec saj sva imela 24 urno varovanje s kamerami. Spanje na črno je kar šlo, brez pretresljivih zapletov. Tako sva spoznala najslabše ceste in najbolj zakotne kotičke Malte ter veliko okoljsko problematiko: ogromno divjih odlagališč odpadkov. To naju je zelo motilo in pretreslo in odvrnilo misel, da bi se še kdaj vrnila. Dojeti, kako je to sploh možno v državi članici EU, kjer je daleč najpomembnejša dejavnost turizem, je zelo težko. Vendar verjamem, da turisti tega sploh ne vidijo, ker so omejeni na relacijo hotel-plaža in morda zraven še diskoteka. Resničnost pa se nahaja samo malenkost izven slednje.

Pisani avtobusi
Javni transport na Malti je dobro organiziran, saj se avtobusne linije vijejo skozi vse otoške vasi in mesta. Avtobuse so pripeljali na Malto pred petdesetimi leti iz Velike Britanije, kjer so služili kot vojaška vozila. Danes zagotovo predstavljajo eno izmed največjih atrakcij, saj izstopajo po pisanih barvah (rumeni, rdeči) in starinski obliki. Pravijo, da se mora vsak enkrat peljati in doživeti vožnjo s starim malteškim avtobusom. Ta je še bolj zanimiva saj so ceste večinoma slabše kot v npr. Ukrajini, kdor še ni bil tam, samo v vednost: težko jih sploh imenuješ ceste! Povsod so luknje in pravi mojster moraš biti, da ne izgubiš kolesa. Vozovnica je zelo poceni, okoli 80 centov. Midva sva ob pogledu na preznojene, kot sardele stisnjene angleške turiste v avtobusu sklenila, da na noben način ne bi želela izkusiti te atrakcije. Najin avto je bil čisto dovolj tresoč in poskakujoč, pa tudi ravno navadila sva se voziti po levi. Mogoče drugič… ali pa tudi ne, saj so zaradi okoljskih direktiv EU njihovi dnevi na malteških cestah šteti.

Kljub majhnim razdaljam je na cestah presenetljivo malo kolesarjev in motoristov, saj je ta način transporta oziroma raziskovanja otoka preveč tvegan. Ceste so preozke, vozniki vozijo po grško, o kolesarskih stezah pa ne razmišlja nihče. Kljub temu sva opazila nekaj pogumnih turistov, ki so se odločili za adrenalinsko spoznavanje Malte s kolesom.

Vozni park na Malti je nadpovprečno star, okoli 15 let ima na grbi povprečen avto. Prevladujejo stari angleški avti, nekaj je tudi yugov, veliko je terenskih vozil, kar glede na stanje cest sploh ni presenetljivo. Zanimivo je, da je veliko avtov že tako starih, da zanje ni več možno dobiti rezervnih delov, zato so ravno najstarejši avti največkrat tarče kraje.

Problem oskrbe s pitno vodo
Malta je v preteklosti zaradi majhne letne količine padavin (600 mm) imela težave z oskrbo s pitno vodo. Vodo so črpali le iz podtalnega vodonosnika, a količina ni bila zadostna. Zato so v začetku 80-ih let postavili prvo tovarno za razsoljevanje morske vode s postopkom reverzne osmoze, poenostavljeno je to filtriranje morske vode pod visokim pritiskom skozi membrano, ki ima nekaj le mikronov velike pore. Skozi slednje lahko prodrejo le molekule H2O in tako morsko vodo povsem očistijo soli, bakterij in celo virusov ter ostale nesnage.

Voda, ki je pridobljena na ta način, je izjemno čista, vendar pa je ta postopek izjemno energetsko potraten, saj gre za ta namen 20% vse električne energije, ki jo proizvede Malta iz dveh termoelektrarn. Danes tri tovrstne tovarne proizvedejo več kot polovico vse pitne vode, ki jo potrošijo stalni in občasni prebivalci Malte.

Malteška mesta
Mesta naju zaradi onesnaženega zraka in hrupa na splošno ne privlačijo preveč, zato sva v njih zašla le v sivih dneh, ko je padla kakšna kapljica dežja in na plaži nisva imela kaj početi.

Zaradi pestre zgodovine (od neolitika naprej so otočju gospodarili Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci, malteški vitezi, Francozi in Angleži) je mesto Valeta na vsakem koraku polno arhitekturnih biserov. Kljub svoji majhnosti (polotok, na katerem se mesto razteza, meri v dolžino manj kot 1000 metrov, v širino pa še polovico manj), je vredno več kot samo enodnevnega obiska. Če vas pot kdaj zanese tja, ne izpustite ogleda katedrale sv. Janeza, ki so jo zgradili vitezi katoliškega duhovnega reda sv. Janeza Jeruzalemskega, bolj znani kot malteški vitezi. Katedrala je izraz nadarjenosti malteškega arhitekta Gerolama Cassarja in Mattia Pretija, kalabrijskega umetnika in viteza. Malteški vitezi so morali zaradi turških osvajanj v 16. stoletju zapustiti Jeruzalem in kasneje tudi Rodos ter so se naselili na Malti. Na obali so zgradili trdnjavo z mogočnim obzidjem za obrambo pristanišča, ki se razteza na obeh straneh polotoka.

Podala sva se po skrivnostnih ozkih in kamnitih ulicah, ki jih obdajajo stavbe z značilnimi balkoni najrazličnejših barv in oblik, razvajala z mediteransko hrano (skoraj vsak dan je bila na krožniku bolj ali manj odlična rižota s škampi ali morskimi sadeži), občudovala cvetoče, hibiskusove parke in opazovala turistični vrvež na glavni ulici. Medtem, ko je podnevi v mestu zelo živahno, zvečer mesto ovije tišina in praznina. Človek bi pričakoval, da je nočno življenje v glavnem mestu na vrhuncu, a temu ni tako. Nasprotno je v bližnjem mestu Sliema - mesto nočne zabave in nakupovanja, ki med drugim slovi po številnih hotelih in mednarodnih šolah za učenje angleščine.

Da bi doživela najlepše in najbolje ohranjeno mesto z obzidjem na otoku, sva obiskala Mdino, bivšo otoško prestolnico. Prvi opisi mesta segajo 350 let pr.n.št, čas, ko so se tu potikali Kartežani, danes pa je to prekrasen muzej na prostem, od koder se, zaradi lege na planoti, razprostira razgled na celoten severni del otoka. Razgled je še čudovitejši, ko se v bližnji slaščičarni sladkava z najboljšimi malteškimi tortami, Maltežani so namreč znani po sladicah najrazličnejših vrst.

Marsaxlokk je živahno, tipično ribiško mestece na jugovzhodu otoka, ki še posebej zaživi ob nedeljskih jutrih, ko se stojnice na tržnici kar šibijo od svežih morskih dobrot. Poleg teh trgovci ponujajo vse vrste sadja, sirov, marmelad, medu in ostalih dobrot, gneča pa je nepopisna, saj se turisti in domačini za dobrote dobesedno prerivajo med seboj. V pristanišču pred mestom so zasidrani ribiški čolni (luzzu), ki so odeti v tradicionalno modro, rumeno, rdečo in belo barvno kombinacijo. Obvezen je par Ozirisovih očes, ki krasi njihove premce - Oziris je bil antični bog, zaščitnik pred vsem zlim, torej njegovo oko predstavlja relikt verovanja iz feničanskih časov, ki se je ohranil do današnjih dni.

Od prepadnih klifov, peščenih plaž in kamnitih templjev
Malta ima poleg kamnitih tudi peščene plaže, med njimi so najlepše v zalivih: Mellieha Bay, Paradise Bay, Golden Bay in Gnejna Bay. Zadnja je najbolj skrita, saj je težko dostopna zaradi flišnih klifov in erozijskih jarkov, zagotovo pa je daleč najlepša. Pot do te plaže je zelo zahtevna, vendar pa je bil trud, ko nama je uspelo splezati in priplaziti se do tja, dobro poplačan. Kljub čistoči in prijetni temperaturi vode sva se odločila le za »namakanje«, saj te na Malti v večini zalivov pričakujejo table z opozorili o nevarnih podvodnih tokovih.

Na južnem in jugozahodnem delu otoka prevladujejo klifi. Najbolj znani so Dingli Cliffs, ki so visoki približno 200 metrov. V bližini klifov (10 km) se nahaja Blue grotto (modra jama), ki je posledica abrazije morja. Dostop do nje je možen le z organiziranim izletom s čolnom.

Zanimivost Malte so tudi stari kamniti templji: Hal Tarxiena, Hager Quima, Mnajdre in Hal Safliena, stari približno 6000 let, starejši od egipčanskih piramid in angleškega Stonehengea.

GOZO
Poleg Malte je stalno naseljen še otok Gozo (Għawdex, 67 km²). Odločila sva se, da ga obiščeva le za tri dni. Vožnja s trajektom iz Cirkewwa do Mgarra traja 20 minut. Čas prehitro mine, ko z navdušenjem občudujeva neposeljen otoček Comino z abrazijskimi mostovi in skrito plavo laguno, ki je poznana po snemanju filma Plava laguna. V daljavi je Gozo, na katerem se bohoti največja cerkev na Malti oziroma četrta največja v Evropi. Ko sva prispela na otok, nama je bilo v trenutku žal, da sva se odločila ostati tako kratek čas. A napovedana so bila neurja in nevihte. Zaradi tega malce potarnava, ko naju domačin Vince potolaži, da ni deževalo že 7 mesecev. Zadela sva na loteriji!

V Gozo sva se takoj zaljubila, saj je manjši, manj turističen in zato bolj umirjen kot Malta. V prihodnosti ga želijo spremeniti v eko otok, kar pomeni, da bodo vso energijo, ki jo bodo porabili, proizvedli s pomočjo alternativnih načinov pridobivanja, turizem usmerili v kmečki turizem ipd. Začetki so že vidni, kajti v bližini znamenitosti prodajajo ekološko pridelano hrano. Zaradi večinoma angleških turistov tržijo predvsem džeme (iz kaktusa, granatnega jabolka, rožiča, fige, agrumov in ostalih sredozemskih sadežev). Znan je tudi slan ovčji sir (gbejniet), kapre v slanici in sol.
Toplo sonce naju najprej zvabi na peščeno plažo v zaliv Ramla Bay. Skoraj sama, pesek rumen kot zlato, modro nebo z igrivimi belimi oblački in midva v kristalno čistem morju. Ne, to niso bile sanje, čeprav sva za trenutek pomislila na to. Poleg plaže nama vzameta dih še Azurno oko—kamniti most v narodnem parku Dwejra, notranje morje v njegovi neposredni bližini, soline pri Marsalfornu, katerih bazeni so izklesani v peščenjaku, 250 metrski klifi Ta-Cenc Cliffs in zaliv Mgarr ix-Xini. Večere sva preživljala v mestih, kjer sva opazila zanimivo družbenogeografsko značilnost. Na trgih in v parkih so se v gruče zbirali izključno moški. Posedali so po klopeh, se pogovarjali in skupaj preživeli večer. O ženskah ni bilo ne duha ne sluha. Presenečena sva bila nad prijaznostjo in ustrežljivostjo domačinov, med katerimi je izstopal gostilničar v Rabatu, ki nama je poleg večerje in zabavnih življenjskih prigod večer popestril s slovenskimi poročili na televiziji.

Ob vseh teh biserih narave in prijetnih ljudeh si nisva želela vrniti na Malto. Na Gozu sva se zares sprostila in pozabila na gruče turistov, ki se gnetejo na malteških plažah, odmislila betonske hotelske džungle v Sant Paul's Bay-u, onesnažen zrak in prometni kaos v Sliemi in Valeti ter podeželje, ki mu kvarijo izgled divja odlagališča odpadkov. Malta je postala eno veliko mesto. Težko je zbežati v miren kotiček sredi neokrnjene narave, ker ga enostavno ne najdeš! Naju, ljubitelja narave, je otok malce presenetil. Kljub temu pa te Malta in predvsem Gozo očarata s svojimi plažami, čistim morjem, sredozemsko klimo, poceni in odlično morsko hrano ter z izjemno prijaznostjo domačinov. Za drugo pa je treba na eno oko malo zamižati…

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Dogodki

Nova Zelandija v enem mesecu

19.09.2017 - dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16 v Ljubljani

Videti Galapagos in razumeti Darwinov razvojni nauk

17.10.2017 - dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16 v Ljubljani

Vietnam – kmetijstvo in pokrajinska pestrost

21.11.2017 - dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16 v Ljubljani

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont