Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

DUBLIN: prestolnica Guinnessa

Prispevek poslal(a) Kaja Beton



Dublin: prestolnica Guinnessa

Prestolnica Irske je svetu poznana po marsičem. Po dobrem pivu, viskiju, po številnih literatih in njihovih delih, dežela Irska pa predvsem po Irskih pubih, glasbi, ovcah, zeleni pokrajini in litrih dežja, ki se zlivajo nadnjo.

Dežela, ki je stoletja trpela angleško nadvlado, je šele leta 1921 svobodno zadihala. No ja, v resnici je svobodno zadihalo 26 grofij, medtem ko je 6 severnih grofij s protestantsko večino ostalo pod Veliko Britanijo. Irska zgodovina je zaznamovana z boji za samostojnost in z izseljevanjem, ki je bilo posledica velike lakote sredi 19. stoletja, ki jo je zakrivila krompirjeva plesen. Oboje je v Irski kulturi pustilo neizbrisen pečat. Nenehni boji za samostojnost in neodvisnost so poveličevani v spomenikih in irski glasbi, irski izseljenci pa so svojo kulturo raznesli po celem svetu. Poleg številnih pričevanj zgodovine, zanimivih muzejev in lepo urejenih parkov, ter seveda modernih nakupovalnih centrov pa irska prestolnica obiskovalcem nudi tudi obilo zabave, smeha in dobrih zgodb. Vse to ob kozarcu temnega irskega piva.

Guinness
Ko je Arthur Guinness leta 1759 podpisal 9000 letno pogodbo za najem pivovarne ob St James Gate v Dublinu in pričel s proizvodnjo svojega piva, si verjetno ni predstavljal, da bo njegovo ime postalo sinonim za Dublin. Ko je pričel z delom, je bila pivovarska industrija v mestu v upadu in pivo je bilo na podeželju skorajda nepoznano, uvoženo pivo iz Anglije pa precej boljše od domačega. Vendar pa, medtem ko so se ostali pivovarji v Dublinu vznemirjali zaradi popularnosti novega angleškega piva, poznanega kot 'porter' (po letu 1920 poznanem kot 'stout'), je Arthur Guinness v tem videl izziv. Sam je pričel s proizvodnjo takšnega piva, pri kateri je ključno praženje ječmena, in pri tem še kako uspel. Rezultat prizadevnega dela se je pokazal 19. maja 1769, ko so naložili prvih 6 sodov Guinnessa na ladjo za Anglijo. Do leta 1799 je bila vsa njegova proizvodnja usmerjena v pridelavo takšnega temnega piva, ki je kmalu zaslovelo po celotni Irski, v 19. stoletju pa so ga začeli množično izvažati po celem svetu. Danes je Guinnessova pivovarna največja v Evropi in izvaža pivo v več kot 120 držav. Guinness proizvajajo tudi na skoraj 50 drugih lokacijah po svetu, vendar pa je v vsakem Guinnessu delček Dublina, saj iz Dublina pošiljajo Guinness v ostale obrate, kjer ga primešajo tam proizvedenemu pivu.
Za proizvodnjo Guinnessa, ki ga pridelujejo iz ječmena, vode, hmelja in kvasa, porabijo v Dublinu letno 100.000 ton ječmena. Dve tretjini vse proizvodnje ječmena na Irskem vsako leto kupi tovarna Guinness, vendar pa za proizvodnjo piva porabijo le najboljši ječmen, saj kvaliteta žita veliko pripomore k okusu pijače. Prav tako ključnega pomena je voda. Za proizvodnjo Guinnessa jo v Dublin pripeljejo iz Wicklovskega gorovja, ki leži južno od mesta, in je zaradi lepe narave priljubljena izletniška točka. Kot peto sestavino za Guinness pa Irci štejejo samega Arthurja Guinnessa, saj brez njega tudi tega piva, takšnega kot ga poznamo, ne bi bilo.
Dublin in celotna Irska živita skupaj z Guinnessom, zato je obisk pivovarne in izredno zanimivega muzeja nujen. Guinness je danes najbolj poznano irsko izvozno blago, harfo, ki je bila prvotno simbol Irske, pa so si, obrnjeno v levo, sposodili tudi pri Guinnessu. Med sprehajanjem po mestu vam Guinness ne more uiti. Na vsakem koraku visijo izveski in reklame, po cestah se prevažajo Guinnessove cisterne, v pubih pa je najbolj točeno pivo – Guinness. Tudi točenje Guinnessa pa ni enostavno, saj ga je treba točiti v dveh delih. Najprej točaj pod kotom 45 stopinj napolni dve tretjini kozarca, ki ga nato postavi na pult in počaka, da se pijača usede. Nato dolije pivo do roba. Popoln 'pint' Guinnessa se tako natoči v 119,5 sekundah.

Irish pub
V prvi pub sem na Irskem vstopila že dve uri po mojem večernem pristanku na Dublinskem letališču. Ko sem nekaj pred polnočjo skupaj s prijateljem vstopila v najbližji pub ob prenočišču, so me preplavili različni občutki. Potem ko so se pogledi gostov v lokalu končno obrnili stran, sem začela pogrešati glasbo, slišalo se je le glasno govorjenje. Ko sem se navadila tudi na to, sem postala navdušena, deloma verjetno zaradi dejstva, da sem končno tu, deloma pa zaradi prijetnega ambienta. Tako hitro, kot se je navdušenje pojavilo, pa je tudi minilo. Pijače se ni dalo več dobiti, lokal se je zapiral. Bolj presenečena kot razočarana sva zapustila lokal in obljubo, da bo prva stvar, ki jo storiva v Dublinu kozarec Guinnessa, rešila s pomočjo avtomatov v hostlu. Lokali se med tednom v Dublinu zapirajo razmeroma zgodaj, tudi za vikende pa irski pubu nimajo dolgega odpiralnega časa. Med tednom v večini pubov strežejo pijačo do pol polnoči, v petek in soboto pa do pol treh. Redke izjeme imajo dovoljenje za točenje pijač do te ure preko celega tedna.
Priljubljene 'Irish pube' so Ircu izvozili po celem svetu. Kar jih naredi edinstvene niso zgolj nostalgični izobeski na stenah, lesene mize in stoli, temveč atmosfera, ki jo v njih naredijo Irci – s petjem, glasnim govorjenjem in smehom. V Irskem pubu se boste takoj počutili dobrodošle, vzdušje in prijaznost nista nikdar prisiljeni, saj vas ne bodo postregli kot stranko, temveč kot prijatelja. Ne bodite presenečeni, če vas bodo ogovorili kar tako, brez razloga, medtem ko boste naročali pijačo, ko boste sedeli za mizo in pili pivo, ali takoj ko boste vstopili v lokal ali iz njega odhajali. Irci se radi pogovarjajo in z vami delijo zgodbe, za navezovanje novih stikov ne potrebujejo nobenega drugega razloga kot preprosto prisotnost nekoga drugega.
Dobremu vzdušju in druženju v pubih, ki mu Irci rečejo 'craic', se, ko se pojavi, ni možno upreti. Ko se dogaja okoli vas, se mu je treba preprosto, brez upiranja in vprašanj prepustiti.

Irska glasba
Prav Irski lokali so tudi najprimernejši prostor, da prisluhnete irski glasbi. Večina lokalov vsaj enkrat tedensko ponuja irsko glasbo v živo, v nekaterih pa lahko Ircem prisluhnete vsak dan. Najpogostejši instrumenti so kitara, gosli, lutnja, badhran (okrogel boben, čez katerega je napeta kozja koža) in piščal. V sedemdesetih letih preteklega stoletja so irski glasbeniki, med njimi so bili Dublinersi in Van Morrison, tradicionalno irsko glasbo popularizirali in nekaj let kasneje je skupina U2 z Bonom na čelu postala ambasador keltskega rocka. Glasbeniki v irskih pubih lahko nastopajo kot solisti ali pa kot manjše skupine, lahko prepevajo le irsko glasbo, lahko pa tudi glasbo svetovno znanih izvajalcev. Ob otožnejši glasbi v pubu zavlada med obiskovalci tišina in po celem lokalu se razlega le glasba, ki ji Irci prisluhnejo z vsem srcem. Če je glasba živahna, kakršna v veliki večini primerov je, se bo ob njej razvila zabava, 'craic', ljudje pričnejo plesati in prenehajo šele, ko nastopi zadnja pesem večera. Glasbene predstava se pogosto zaključi z irsko narodno himno Amhrán na bhFíannn (Vojakova pesem), ob kateri vsi vstanejo in se s petjem pridružijo glasbenikom. Doživetje ob irski glasbi in pintu Guinnessa v irskem pubu je enkratno in neponovljivo, zato ga noben obiskovalec Dublina ali ostalih krajev na Irskem ne bi smel izpustiti.

Delo na Irskem
Kmalu po prihodu v Dublin vam bo jasno, da ste pripeli v mesto, kjer se srečujejo različne kulture in ljudje različnih narodnosti. Na ulicah so španščina, francoščina in jeziki vzhodne Evrope zelo pogosti. V naglasu nekaterih trgovcev in gostinskih delavcev je zaznati tuj pridih, bodisi latinski ali vzhodnoevropski, drugod bo angleščina zvenela povsem avstralsko ali angleško. Dublin in celotna Irska sta v zadnjih letih cilj številnih iskalcev zaposlitve. Sem se zgrinjajo množice mladih Evropejcev, med katerimi prevladujejo Španci in Francozi, ki se ob priložnostnem delu učijo angleščine, dokler ni ta tako dobra, da lahko dobijo boljšo zaposlitev. Zaradi določenih ugodnosti za podjetja, so na Irskem svoje mesto našla tudi tuja podjetja, s katerimi je prišla tuja delavna sila. Primer tega so predvsem razni klicni centri, ki delujejo iz Irske v ostale evropske države. V kolikor premorete nekoliko več avanturističnega duha in ne veste, kaj bi počeli po diplomi ali med potjo do nje, vaša angleščina pa je na dobri ravni, potem se vam v Dublinu verjetno ni treba bati, da bi ostali na cesti brez zaposlitve.

Ni važno, zakaj pridete v Dublin, zaradi dobre družbe, prijaznih ljudi, dobrega piva ali nove zaposlitve, tukaj vam ne bo dolgčas in ne boste sami. In ko boste naleteli na 'craic' boste vedeli, o čem govorim.

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont