Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

DOMINIKANSKA REPUBLIKA, rajsli otok

Prispevek poslal(a) Dušan Marinič





» DOMINIKANSKA REPUBLIKA »
Rajski otok, ki leži v Karibskem morju, nekako na sredini med severno in južno Ameriko. Ko je leta 1492 med iskanjem Indije otok odkril Krištof Kolumb, so tu še v miru živeli indijanci rodu Taino. Prevzet od lepot še pomislil ni, da se bo njihovo življenje kaj kmalu spremenilo. Otok je poimenoval HISPANIOLA, po svoji domovini. Danes pripada približno dve tretine otoka špansko govoreči Dominikanski republiki, ena tretina pa francosko govorečemu Haitiju. Slednji spada med najrevnejše države na svetu, zaradi
politične nestabilnosti je Haiti za turiste nezanimiv, čeprav ima veliko lepe neokrnjene obale.

Dominikanska osebna izkaznica bi izgledala takole:
Velikost – 48.700 km2
Štvilo prebivalcev – 7,5 milijonov
Gostota naseljenosti – 150 prebivalcev/km2
Etnična različnost – 11 % temnopolti, 15 % belci in 73 % mulati
Religija – 98 % katoličani
Jezik – španščina
Glavno mesto – Santo Domingo
Valuta – dominikanski pesos
Gospodarstvo – tekstil, rudniki zlata,srebra in nikla, jantar,larimar in turizem
Izvoz – sladkor, rum, tobak, kava in kakav.
Posebnosti – gora Piko Duarte (3175 m) in jezero Enriquillo (40m pod morsko gladino)
hkrati tudi najnižja točka v karibih.

Lega in klima
Prva soseda Hispanijole sta Kuba in Bahami na zahodu, Jamajka na jugu in Portoriko na vzhodu. Imenovani otoki skupaj sestavljajo Velike Antile, na jugovzhodu se vse do Kostarike raztezajo Mali Antili. Severni del Dominikane, kjer se valovi Atlantika zaganjajo v koralne grebene, za njimi pa so nastale smaragdne lagune in nepregledne peščene plaže posejane z kokosovim palmami, ki tu pa tam sežejo vse do morja. Tu je vreme manj naklonjeno kopalcem, v
večini vetrovno z hitro spreminjajočim se vremenom in nekoliko hladnejšim morjem.
Povsem nekaj drugega je na južnem delu otoka, ki ga obdaja toplo karibsko morje, ki doseže v sezoni tudi do 28 C, zrak pa se segreje največ do 31 C pri skoraj 70 % vlagi skozi celo leto. Tropska klima ugodno deluje na rast različnih vrst sadja in drugega tropskega rastlinja.
Najboljši termin za počitnice je od Decembra do Aprila, ko so padavine poredke, neugodno pa od Avgusta do Novembra. V tem obdobju so pogoste tropske nevihte in nevarnost ciklonov, ki pogosto pustošijo po Antilih in Mehiškem zalivu.

Hoteli in turizem:
Približno petsto let po Kolumbovem odkritju Hispaniole, so otok odkrile tudi turitične agencije Neckermann, Tui, Gulet in druge .Pričela se je nova invazija Evropejcev na otok,
tokrat, turistična.
Poleg Američanov so v Dominikanski turizem investirali tudi Španci, Nemci, kasneje pa Italijani in Francozi.
Hotelske komplekse so najprej začeli graditi na južnem karibskem delu otoka, v bližini letališča Santo Domingo, Boca Chica, Juan Dolio in Baiahibe.
Z izgradnjo letališča v Punta Cani in Puerto Plati se je turizem hitro razcvetel še na severni obali.
Vse od otoka Saona, Playa Bavaro pa do polotoka Samana se razteza več sto kilometrov čudovtih plaž z belim peskom, ki spominja na moko iz školjk, koral in biserov. Zaradi tega je morje tukaj še bolj smaragdne barve.
Na jugu se v karibsko morje izteka kar nekaj veliki rek.Rio Yuma, Rio Chavon, Rio Soco in Rio Ozama. Reke s seboj prinesejo vso navlako, med drugim tudi debla velikih tropskih dreves, katere morski tokovi prinesejo nazaj na obalo.
Na skrajnem severozahodnem delu otoka, kjer se gorovje Centralne Kordillere zniža vse do obale je pesek zlato rumene barve. Zato se plaža v okolici Puerto Plata imenuje, Playa dorada.
Hotelski kompleksi so v večini strogo na obali. Krasijo jih skrbno negovani parki z bogatim tropskim cvetličnim aranžmajem.
Prevladuje hibiskus in bogovilije, senco pa jim dajejo mogočne palme Reale in kokosove palme. Hoteli premorejo več velikih bazenov z sladko vodo, razgibanih objik z otoki na katerih so posejane palme, med seboj jih povezujejo leseni mostovi. Ob bazenih in ob njih se preko celega dneva vrstijo številne animacije, kot so vodna aerobika, tečaj potaplanja, tečaj latinskih plesov, odbojka na mivki, lokostrelstvo in podobno. Vse to pa se nemoremo zamisliti brez ritmov salse in merenge.
Restavracije in bari so razvrščeni okoli bazenov, tako lahko kar v vodi srkate osvežilne koktaile ali pa si privoščite prigrizek. Hrana je bogata in raznovrstna, predvsem karibska,
ki vsebuje veliko morskih dobrot, zelenjave in tropskega sadja. Vsakodnevno prirejajo takoimenovane nacionalne gurmanke večere, kot naprimer: Mehiška, Brazilska ali Karibska
kuhinja. Gosti si obroke izbirajo v toplo-hladnih bifejih po sistemu AL-INKLUSIV, kar pomeni vse vključeno, hrano in pijačo, zato se boste domov vrnili prav gotovo z nekaj odvečnimi kilogrami.
Po večerji, ko zaide sonce in potone v toplo karibsko morje in se na nebu prižge na milijardo luči, se dvigne zastor hotelskega kabareja.

Prebivalstvo:
Poleg avtohtonih prebivalcev, indijancev iz rodu Taino so prebivalci Dominikane v večini potomci španskih in afriških priseljencev, vse več pa je mulatov. To so mešanci med Španci in Afričani. Biti mulat, za dominikance pomeni biti lep in ponosen. Afričane so množično uvažali kot sužnje za delo na poljih posejanih z sladkornim trsjem med 15 in16 stoletjem. Pred tem so na poljih delali indijanci, ki jih je trdo prisilno delo in bolezni evropskih prišlekov skoraj zdesetkalo. Danes na poljih sladkornega trsa delajo le še revni temnopolti emigranti iz Haitija. V bližini polj , kjer delajo si postavijo kolibe iz palmovih vej, ki tvorijo naselbino v kateri prebivajo ena ali dve številčne družine, brez elektrike in tekoče vode. Pri domačinih Haitijci niso priljubljeni saj jih prištevajo med drugorazredne prebivalce.
Tovarne za predelavo sladkornega trsja so postavili v bližino polj, ena največjih je v mestu San Pedro de Macoris. Polja in tovarne so povezali z tovorno železnico, tako da je trsje prispelo direktno na tovarniško dvorišče.

Manati park:
Nedaleč od znamenite Playa Bavaro se nahaja park MANATI, ki se ga je vsekakor vredno ogledati. To je nekakšna mešanica butaničnega parka, zabavišča in živalskega vrta. Do tja se pripeljemo z avtobusom, ki večkrat dnevno vozi od hotelov do parka. Za ogled si moramo rezervirati najmanj 3 do 4 ure časa. Ob poteh, ki vodijo po parku lahko občudujemo razne tropske rastline med katerimi so tudi različne vrste orhidej. Živalske vrste so zastopane predvsem avtohtone karibske, tako se bomo lahko srečali tudi z leguanami.
Te navidez strahvzbujajoče živali z bodičastimi izrastki na hrbtu izhajajo še iz dobe dinozavrov. Vresnici pa so veliki plazilci le miroljubni vegetarijanci. Leguane živijo le v karibskem predelu, podobne so še na otoku Galapagos, vendar se razlikujejo po tem, da znajo dobro plavati. Skozi park teče voda, tako da ribniki dobijo vedno dovolj sveže vode.
Ob njih prebivajo rožnati flamengosi in rezne druge vodne ptice.
Vsako uro so v parku na sporedu predstave, v katerih nastopajo živali.Nastop papig ARA, konjeniška predstava, ples z tjulni in delfini, za zaključek pa še plesni nastop indijancev TAINO.

Santo Domingo in muzeji:
Obisk glavnega mesta Dominikanske republike je doživetje posebne vrste. Staro kolonialno mesto je edino gotsko mesto novega sveta. Danes šteje 2,5 milijona prebivalcev v kar 50 mestnih četrtih. Že med potjo si bomo ogledali nekaj znamenitosti, manjše podzemno jezero z izrazito smaragdno barvo. Po ozkih stopnicah smo se spustili v notranjost. Dno velike dvorane je porasel z mahovjem in praprotjo, ob steni pa sta dva sladkovodna jezera. Voda je izredno čista, tu pa tam so plavale ribe, ki so podobne našim klenom. Pričakovali smo da bo v jami prijetno hladno, vendar je bilo obratno.Zaradi toplotne inverzije je bilo toplo in zatohlo.
Po stenah in stropu visijo kapniki, veliko jih je odlomljenih, kajti domačini iz njih izdelujejo razne figure in jih ponujajo turistom.
Druga znamenitost stoji v predmestju, to je EL FARO. Velika moderna stavba v obliki svetilnika je spomenik, ki so ga zgradili ob 500 obletnici Kolumbovega odkritja Amerike.
Mesto so pričeli graditi kmalu po Kolumbovem prihodu. Najprej se je imenovalo Nova Izabela. Leta 1502 je mesto popolnoma uničil uragan. Nato so zgradili novo mesto na drugem bregu reke in ga poimenovali Santo Domingo. Kolumbova palača stoji nad pristaniščem in je
bila sedež Španskih kolonij. Od tu so odhajale ekspedicije na Kubo, Venezuelo, Kolumbijo in naprej. Krištof Kolumb ni menda nikoli stopil v to hišo, v njej je živel njegov brat Diego, ki je
postal kraljevi namestnik. Mesto ima mnogo cerkva, ponaša pa se tudi z prvo katedralo na ameriških tleh in prvo tlakovano ulico, ki se imenuje Via del Damas, damska ulica po naše.
Tudi galerij in muzejev je veliko. V muzeju zgodovine je zanimiva predstavitev Kolumbovih potovaj. Rastavljene so vse tri makete ladij, ki so prve preplule Atlantik, Nina, Pinta in Santa Marija. Med eksponati iz obdobja španskih konkvistadotjev je veliko predmetov iz keramike in orodja za mučenje in prevzgojo afriških sužnjev.
Edinstven je muzej jantarja. To je okamenela smola velikih iglavcev, ki so rasli pred več milijoni let. Smola je za vedno ujela in spravila v svoj objem razne insekte ali majhne živali. Iz jantarja izdelujejo razni nakit. V nakit vgrajujejo tudi poldrage kamne LARIMAR. Rudnik, edini na svetu, se nahaja v Barahoni na južni obali. To so kamni z barvo karibskega morja. Spretne roke mojstrov oblikujejo unikatne ogrlice, zapestnice, prstane in
podobno. Skoraj obvezen ogled je muzej ruma in izdelava cigar. V obeh panogah je Dominikana med vodilnimi na svetu saj nenehno tekmuje z konkurentko Kubo.
Med pouličnimi prodajalci naletimo tudi na posebnost, sok stisnjen iz svežih palic sladkornega trsja. Stroj z katerim prodajalec dela je prava mojstrovina, poganja ga motor na petrolej, tako je prodajalec popolnoma neodvisen. Po osvežitvi se prileže še okrepčilo. Obiskali smo tipično dominikansko restavracijo, kjer pripravljajo kreolsko hrano, riž obogaten z rdečim fižolom, zraven pa ponudijo še cvrte banane. Hrano strežejo ob zvokih merenge, glavna atraktivna točka pa je plesalka na steklenici ruma.

Otok Katalina-potapljanje:
Dominikanska republika ima tri otoke, če izozamemo tistega sredi jezera Enriquillo. Otok Saona, Beata in Katakina. Le otok Katalina ni sestavni del nobenega parka ali rezervata, je pa zato pravi raj za potapljače. Izhodišče za odpravo je na izlivu reke Chavon v morje. Vkrcali smo se na starejšo jahto, ki je imela že pripravljeno vso potapljaško opremo. Po pregledu opreme smo izpluli. Reka Chavon je v spodnjem toku globoka in počasna, v morje se izliva nedaleč od mesta La Romana. Ladje, ki križarijo po Karibskem morju se sidrijo tu za ogled glavnega mesta, Altos de Chavon in otoka Saone.
Plaže na Katalini so prav tako lepo urejene, fini bel pesek pa nenehno božajo valovi. Morje je kristalno čisto in za koralnimi barjerami mirno, zato se veliko potapljačev odloči za podvodna snemanja ali fotografiranja. Če prispe večje število potapljačev v enem dnevu se dogovorijo za termin potapljanja da ne bi preveč vznemirjali podvodnega življa, čeprav je obilica različnih rib vsakodnevnih obiskovalcev že vajena.
Ostali obiskovalci Kataline bodo medtem uživali na plaži ob zvokih merenge ali pa se bodo sami predali ritmu. Na otoku so tudi v Karibskem slogu urejene trgovinice z najrazličnejšin blagom in suvenirji.

Mesto Altos de Chavon:
Mesto Altos de Chavn stoji strmo nad Rio de Chavon. Zgradili so ga za potrebe filmske industrije v sedemdesetih letih. Njen avtor je filmski scenograf Roberto Copa, zgrajen pa je v andaluzijskem slogu iz 15 stoletja. Danes mesto služi predvsem kot turistična atrakcija, saj bomo v njem našli veliko trgovinic, butikov in restavracij. Mesto je priljubljeno zbirališče raznih umetnikov in pouličnih muzikantov. Zanimiv je tudi arheološki muzej iz obdobja pred španskim prihodom. Razstavljeno je veliko keramike, orodja in drugih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali indijanci Taino.
Na koncu mesta stoji amfiteater, ki lahko sprejme do 5000 gledalcev.Na tem odru je nastopilo že veliko število priznanih glasbenikov in pevcev, med drugimi tudi Hulio Inglezias in Frank
Sinatra. Iz strmega mestnega obzidja je slikovit razgled na reko Chavon. Tudi ob tej reki so posneli več filmskih uspešnic kot so King Kong in Akapolipse.

Otok Saona:
Dominikanska republika ima kar 9 nacionalnih parkov in 6 naravnih rezervatov. Najmanjši se imenuje Vzhodni nacionalni park, katerega sestavni del je tudi otok Saona, ki meri 117 km2.
Na Saono lahko pridemo samo organizirano, z agencijo ki organizira in vodi izlet. Na katamaran smo se vkrcali v mestu Bajahibe. Vožnja traja približno eno uro. Po dvigu jader, kjer smo lahko sodelovali tudi mi, smo dobili prvi obrok vitaminov. To je rum, ki ga dodajajo cocacoli, uradno pa se ta pijača imenuje Cubalibre in prihaja iz Cube. Po drugem obroku vitaminov se težko upremo ritmu salse in merenge.
Nekako na polovici poti smo se zaustavili za kratek čas in si v laguni z kristalno čisto vodo ogledali karibske morske zvezde.
Sidro smo spustili daleč od obale, saj je morje plitvo, na obalo nas bodo pripeljali z čolni.
Obala je z eno besedo-SANJSKA, očaralo nas je prav vse, barva morja, pesek in palme, ki so tu še posebno lepe in se nagibajo na morje. Kosilo si bomo postregli v toplo-hladnem bifeju.
Nekateri so si po dobrem in obilnem kosilu privoščili počitek v mreži privezano med dvema palmama.
Vožnjo do Saone smo nadaljevali z drugo hitrejšo barko. Na otoku se bomo zadržali le kratek čas za ogled, taka so namreč pravila v parku. Otok je danes nenaseljen, nekoč pa so v skromnih kolibah živeli ribiči.
Za povratek smo se vkrcali v hitre gliserje, imenovane FREČE, ki imajo dva motorja skupne moči od 300 do 400 konjev. To se imenuje prava andrenalinska vožnja. Freče lahko dosežejo tudi do 150 km na uro.
Polotok Samana:
Polotok Samana leži na severnem delu otoka, med Puerto Plato in Punto Cano. Pravijo, da se je prav pri Samani prvič izkrcal Kolumb in v svoj dnevnik zapisal, da tako lepega kraja
njegovo oko še ni videlo.Vsako leto Januarja ali Februarja v zaliv Baja de Samana priplava skupina kitov grbavcev z mladiči in se tu zadržijo nekaj časa.

Jezero Enriquillo:
Nacionalni park, jezero Enriquillo je kar 40 m pod morskim nivojem in je najnižja točka v Karibih. To slano jezero z otokom je dolgo 12 km in širok 2,5 km. Jezero gosti veliko število rožnatih flamingotev in krokodilov. Na velikih slalnih gmotah nedaleč od jezera so še vidni grafiti, ki so jih vklesali indijanci iz rodu Taino, ko so pred več stoletji še živeli v miru.

Petelinje borbe:
Petelinje borbe so sicer nehumane in v Evropi prepovedane, tu pa ima skoraj vsaka večja vas svoj (centro galistico) To je društvo ljubiteljev petelinjih bojev, ki prireja v majhnih pokritih arenah petelinje boje, pri tem pa potekajo tudi denarne stave na zmagovalnega petelina.
Poraženi tekmec v večini primerov ne preživi, ker so rane, ki jih povzročijo kavelci privezani na noge petelinov prehude. Trening in priprava petelina na tovrstne boje je dolgotrajen in zahteva veliko truda. Lastniki so na svoje šampione zelo ponosni.
Religija:
Prebivalci Dominikanske republike so zelo verni, kar 98 % je katolikov, le na podeželju so manjše skupine, ki verujejo v Santerijo, Haitijci pa jo omenujejo VUDU. Njihovi duhovniki
se spoznajo tudi na zdravilstvo, magijo in vedeževanje. Marsikateri revnejši dominikanec se ne more privoščiti zdravnika, zato se zatekajo po pomoč k KURADEROS.

Slikarstvo-suvenir:
Barvitost otoka in temperament prebivalcev se prav gotovo izraža tudi skozi slikarstvo. Skoraj na vsakem koraku lahko srečamo prodajne raztave. Slikarski slog je povsod enak, imenujejo ga kar Taino naiv. Slike so pravi Dominikanski suvenir in jih je lahko prevažati, saj jih snamejo z okvirja, zanje pa bomo odšteli od 20 do100 ameriških dolarjev. Najznačilnejši uporabni suvenirji so prav gotovo nakit iz jantarja ali larimarja, cigare in rum.

Ribolov in gastronomija:
Toplo in plitvo karibsko morje, polno koralnih grebenov je pravi raj za ribiče. V zadnjem času je med turisti vse bolj popularen takoimenovani lov na velike ribe. Barakude, Dorade in Sabljarice lovijo z velikimi ribiškimi palicami iz čolnov, ki so prirejeni za tak način ribolova.
Domačini pa lovijo komercialne vrste rib in raroge. Langoste, tako se imenujejo rarogi in veliki karibski gamberi so tu še sorazmerno poceni gastronomska poslastica. Naročite ji lahko
v skoraj vseh restavracijah vzdolž obale.

Danes otoku dajejo prvinski značaj čudovita neokrnjena narava, prijazni in vedno nasmejani ljudje, glasba in ritmi ki te takoj prevzamejo in nepozabni sončni zahodi, ob katerih boste uživali vsaki dan znova, je razlog več, da se boste na ta karibski biser vedno radi vračali.

Tekst: Dušan Marinič.

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Dogodki

Vietnam – kmetijstvo in pokrajinska pestrost

21.11.2017 - dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16 v Ljubljani

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont