Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

Potepanje po Vietnamu in Kambodi

Prispevek poslal(a) Andreja Pogorevc




Zadnji dnevi odštevanja in 26. 6 je datum moje prve avanture – popotovanja po Vietnamu in Kambodži. Nahrbtniki, žganjerica, dve prijateljici in jaz. Usodna trojica, ki smo se navsezgodaj zjutraj z avtomobilom odpeljale do Dunaja, od tam pa do Amsterdama z letalom. Kratka vožnja in predpriprava na 12 urno mučenje do Kuala Lumprja v Maleziji, od koder pa samo še majhen skok nazaj gor do Hanoia. Po skupaj 17 urnem potovanju so bile tazadnje že pošteno nasedete.
Popoldan po lokalnem času smo si privoščila prvi tuš v glavnem mestu Vietnama, Hanou. Postelja je bila ravno pravšnja za mene, ker je velika, a sem si jo delila z eno od sotrpink. Človek v Evropi si res ne more predstavljat kam padeš, ko se podaš nekam tja daleč in koliko je vredna ena brezvezna pitna voda iz pipe ali pa tuš, za katerega se ni potrebno bati, da se boš okužil z njim.
Naslednji dan smo po dolgem kosilu, mokrem sprehodu in prvih civilizacijskih šokih (vključno z mučnim poplesavanjem med motorji in kolesi – le-teh je v mestu 3milione) začele z barantanjem cen za izlete. Odločile smo se za Halong Bay in Sapo.

Halong Bay


Z minibusom nas, natrpane kot sardinice, pripeljejo do obmorskega dela, ki se imenuje Halong Bay. Pripovedke govorijo, da je ta obmorski del Vietnama naredil zmaj. Ko je zmaj padal iz severnega gorovja je z repom krušil ogromne skale in naredil vdolbine. Ob strmoglavljenju v vodo je le-ta narasla in oblila skale in vdolbine. Nastala je obala s tisoče skalami, ki »gledajo« iz vode. Halong v prevodu pomeni zmajev.


Vodič nas postroji na klopco in reče, da se vrne čez pet minut. Po petih minutah (v Vietnamu je to 3 ure) nas vkrca na ladjo ter odpelje na ogled skalovja. Razveselijo nas s hrano ter seveda z še eno lekcijo prehranjevanja s palčkami. Ogledamo si še nekaj jam ter plavajočo vasico. To je vasica iz hišk, ki plavajo na vodi. Vsaka hiška ima 5 metrov visoko anteno, televizijo ter psa. Prehranjujejo se večinoma z ulovom. Po besedah vodiča so ti ljudje izločenci ali pa pribežniki. Najnižje na družbeni lestvici.
Da nas turiste malo razveselijo, so nam ponudili vožnjo s kajakom. To je izgledalo nekako tako, kot bi si doma vzeli banjo, zamašili luknjo ter se podali v morje. Po polurnem veslanju bi obupali in se vrnili nazaj na ladjo (kopno) in si privoščili osvežilno pijačo.
Narava je bila lepa in zaželim si, da bi bile moje oči kamera, ki bi pošiljala slike na trdi disk računalnika. s katere bi lahko kasneje vsakdo podoživel lepoto okolja, morja, gor, sončnega zahoda in prijaznost ljudi, in ne samo v moje možgane, ki bodo čez čas pozabili majhne podrobnosti, ki pa so čudovite.
Zaradi bližajočega viharja nas vse turiste po hitrem postopku pospravijo in pošljejo nazaj v Hanoi od koder še isto večer odpotujemo v Sapo.




Sapa





Ne vem če smo imeli srečo, ali pa je bilo naključje, da smo še isti dan po vrnitvi dobile vozovnice za vlak v Sapo. Udoben klimatiziran šestposteljni kupe in 9 ur vožnje.
Na zadnji postaji nas pričaka zeleni raj in veliko dežja.
Sapa je barvita vas, nekoč francoska hribovska postojanka v obdobju kolonizacije, ki leži v bližini kitajske meje na SV Vietnama. Sapa je gorska pokrajina, kjer živi avtohtona etnična manjšina Black Hmong (črni hmongi) in Red Dao, ki ohranjajo tradicionalni način življenja
Preživljajo se z vzgajanjem riža na riževih terasah in nomadstvom. Medsebojno se ljudstva razlikujejo v oblačenju, jeziku in fizičnem izgledu.
Sapa je pribežališče večine Vietnamcev, ki ubežijo vročini in neznosnem vonju v mestih.
Po ulicah srečujemo trume drugih turistov, ki kupujejo, barantajo ter se drenjajo na sobotni tržnici.

Po napornem trekku, ogledovanju okolja, plesanju med dežnimi kapljicami sem se naučila nekaj besed, ki so mi pomagale odganjati včasih že prav nadležne poulične prodajalce: »Ku či la o čao », kar pomeni Ne hvala.
Po štirih dneh prijetnega hladu in obilici zelene barve se »skobacamo« na neudoben, neklimatiziran, in umazan kupe, ki je za povrh bil polno bolh. Čakalo nas je 9-urno trpljenje.

Hanoi


Glavno mesto Vietnama v katerem je 5 milijonov prebivalcev in 3 milijone motorjev. Mesto se zdi kot en velik termitnjak, kjer vlada urejeni kaos. Ljudje so si razdelili termitnjak na ulice, ki se imenuje kar po tem, kaj se tam izdeluje (Silver street je srebrna ulica, ker po celi ulici oblikujejo in prodajajo srebro).
V mesto smo prispele zgodaj zjutraj, ker je bil hotel bil zaprt se odpravimo do jezera, kjer smo videle ljudi telovaditi, plesati in častiti prednike.


Velika gneča, vročina in smarad nas ubijajo zato še isti dan zajašemo avtobus do Hue-a.







Hue



Zaradi utrujenosti vso pot skoraj prespimo. Mesto je arhitekturno bogato. Ima veliko pagod, templjev, palač in grobnic.


Po predhodnem posvetu se odločimo za ogled Tu Dukove palače ter Citadele. Najamemo ladjo po Parfume River, ki vodi do Tu Dukove palače. Gospod tu Duc je imel 104 žene in še enkrat toliko ljubic, vendar nobenega potomca. Bil naj bi sterilen, saj je v mladosti obolel za vodenimi kozami. Pot po reki se je končala pri Citadeli, veliki vietnamski utrdbi, ki je Američan niso mogli zasesti. Tukaj pa smo doživeli prvo srečanje s Slovenci. Po izmenjavi nekaj besed smo šle na ogled mesta, večerja in spat. Zjutraj 6 urna vožnja do Hoi Ana.


Hoi an

Časa smo imele že bolj malo zato želimo takoj potrditi karto. Prepozne. V raju oblačil bomo en dan dlje od načrtovanega. Mesto je en velika tržnica z oblačili z sloganom Če nimamo vam naredimo.

Odločimo se za izlet in ogled My Son-a (prevod lepe gore)
My Son je bil hindujsko središče. V osredju je Šivin tempelj, ki predstavlja moškega in žensko skupaj. Spodnja pravokotna oblika (ker so mislili da je zemlja ploščata) predstavlja žensko oz zemljo in zgornji del moškega oz nebo.
Templji so grajeni iz glinene opeke, med katero ni malte. Znanstveniki še danes ugotavljajo, kako jim je uspelo tako graditi. Ruševine so uničili Američani med vietnamsko vojno. Kar je ostalo spada pod Unescovo zaščito.


Po povratku v mesto Hoi An smo si dale užitka naši ženski nakupovalni duši in zapravljale po mili volji. Nakupile smo spominke in si dale zašiti nekaj oblek. Mesto namreč slovi po svojih šiviljskih kapacitetah. Po utrujenem nakupovanj pa spat in naslednji dan lenarjenje na plaži. Mivka na plaži je bila tako vroča, smo morale s copati do vode. Nakopale smo se in pripravile za popoldanski naskok na avtobus za Nha Trang.

Nha Trahg
Večji del potepanja po mestu me muči slabost zaradi zastrupitve. Spomnim se ogleda nekih otočkov z ladjo, vendar se mi niso zdeli prav nič posebnega.

Ho Chi Minh

Slabost me še vedno spremlja vendar sem se odločila, da ne izpustim noben izlet. Najprej Cu Chi tuneli, zaradi katerih so Američani izgubili vojno. To so bili rovi prilagojeni za velikosti Vietnamcem. Od tukaj so le-ti organizirali sabotaže in ofenzive. Sistem tunelov je bil organiziran v štirih nivojih pod zemljo. Imeli so od bolnišnic do glavnih štabov. Premer tunela je bil velik ravno za polovico mojega telesa.
Od tunelov se odpeljemo v vojni muzej. Slike so tako grozovite, da se moj bes in zasramovanje Američanov še poglobi. Prikaz njihovih užitkov ob ubijanji je tako nazorno prikazan, da doživiš šok z najglobljim gnusom, za katerega sploh ne veš da ga premreš in željo, da bi vsakemu Američanu pomolil pred nos njihov ubijalski ponos. Razočarana nad krutostjo komaj čakam, da zapustim Ho Chi Minh in se odpravimo preko Mekonga v Kambodio.

Kambodia
Čeprav smo pluli le nekaj metrov stran od Vietnamsko-kamboške meje sem takoj začutila, da sem v drugi državi. Urejenost okolice ob reki in bele krave so me takoj očarale. Preostali del je bil prav tako lep in škoda, da nismo imele več časa za ogled.

Cilj je bil Angkor, kjer je nekoč stal imperij, ki bi se lahko primerjal z Rimskim imperijem. Ostanki templjev so tako mogočni in fascinantni, da je včasih prav težko najdit besede zaopis le teh.

Ogledale smo si tri glavne.
Ankor Wat je največji in najnovejši.


Bayon je tempelj s 60-imi obrazi, za katere je vladar mislil da bodo vse videli in ga bodo obvarovali pred sovražniki. Zgodovina pove, da ni bilo tako.


Ta Phrom pa je najlepše izmed templjev. Preraščen je z džunglo.


1. slika Ta Phrom
2. slika Bayon
3. slika Sa Pa
4. slika My Son
5. slika Ha Noi

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont