Revija Horizont
Na vhodno stran Predstavitev revije Horizont Naroi revijo in dobi nagrado Pretekle tevilke revije Horizont

iskalnik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako si organizirate potovanja?

Preko turističnih agencij

Preko spletnih agencij

Individualno

Informacije

Naslov uredništva:

Revija Horizont

Radvanjska cesta 112,

2000 Maribor


Tel: 02 3312 758

Fax: 02 3312 757


e-naslov:

urednistvo@revijahorizont.com

 

Članki

 Evropa  Latinska Amerika in Karibi  Afrika  Oceanija  Severna Amerika  Drugo  Azija in Bližnji vzhod


Bolivija

Skrivnosti jezera Titikake

Skrivnostno jezero Titikaka leži na nadmorski višini 3812 metrov in predstavlja najvišje ležeče plovno jezero na svetu. S površino 58.000 kvadratnih kilometrov je drugo največje jezero v Južni Ameriki, takoj za venezuelskim Maracaibom. V visokogorskem soncu je gladina videti kot velikansko zrcalo, na katerem se odsevajo mogočni, s snegom pokriti šesttisočaki gorske verige Kordiljere Real. Jezero, ki si lastita Peru in Bolivija, je odigralo pomembno vlogo v zgodovini številnih južnoameriških ljudstev. Predinkovska kultura Tiwanaku je verovala, da njihovo božanstvo Viracocha prihaja iz globin Titikake. Tudi Inki so verjeli, da se je njihov prvi predstavnik Inka Manco Capac, na željo boga sonca Intija, rodil prav iz jezera.

Besedilo in fotografije: Jernej Mrovlje

Jezero Titikaka je ledvičaste oblike in zapolnjuje dve kotanji: v večji leži jezero Chucuito, ki sega do globine 235 metrov, v manjši pa je jezero po imenu Huiñaimarca. Slednje je plitvejše in z jezerom Chucuito povezano preko 800 metrov široke ožine Tiquina. Jezero polni 25 ledeniških rek, med njimi pa so najpomembnejše Ramis, Coata, Ilave in Huancané. Sončno sevanje je zaradi velike nadmorske višine izredno močno. Kar 90 odstotkov iztoka predstavlja izhlapevanje, preostalo pa odteče kot reka Desaguadero. Tako v Boliviji kot tudi v Peruju je jezero pomembna turistična točka za domačine in tujce. Še posebej je to izrazito v Boliviji, kjer obala jezera predstavlja nadomestilo za pacifiško obalo, ki jo je država leta 1882 izgubila v »solitrni vojni« proti Čilu. 

Iz Puna na plavajoče otoke Uros

Puno je edino večje mesto na perujski strani jezera. Z več kot sto tisoč prebivalci sodi med manjša perujska mesta, a število prebivalcev zaradi priseljevanja s podeželja vztrajno raste. Priseljenci v urbanem življenju vidijo izhod iz revščine predvsem na račun črne trgovine z izdelki, ki jih tihotapijo preko jezera. V Peruju so tako najbolj zaželeni bolivijsko meso, sladkor in listi koke, v Boliviji pa predvsem tehnični izdelki.

Največja znamenitost jezera so prav gotovo plavajoči otoki Uros, ki ležijo v blizu Puna. Otoki pripadajo istoimenskemu ljudstvu Uros, ki se je nanje naselilo z namenom ubežati napadalnim ljudstvom, kot so bili Inki in Collasi. Njihov prvotni jezik Uro je že zdavnaj izumrl, kljub temu pa so vse do danes ohranili tradicionalen način življenja.

Otoki Uros so zgrajeni iz blokov šote, ki jo tvori v plitvih delih jezera rastoča trava, imenovana »totura«. Bloki so med seboj povezani in s posebnimi sidri – palicami pritrjeni na jezersko dno. Ker otoki počasi tonejo, prebivalci nanje polagajo plasti sveže toture in tako vzdržujejo njihovo površino nad gladino jezera. Življenjska doba otoka je trideset let. Danes »umetno« otočje sestavlja okoli 40 otokov, kjer še živi nekaj sto potomcev ljudstva Uros. Na otokih je moč opaziti dve obliki iz toture zgrajenih hišk. Moderna štirikotna oblika prednjači pred tradicionalno stožčasto. Življenje otočanov je zelo preprosto.

Ženske kuhajo na glinenih kuriščih, kjer za kurjenje uporabljajo taquito – posušeno lamino blato. V tradicionalni prehrani prevladujejo predvsem krompir, juka, kvinoja in ribe, ki jih možje ulovijo v jezeru. Med njimi sta najpogostejši avtohtoni vrsti boga in suchez, kot tudi umetno naseljena mavrična postrv. Specialiteto pa prav gotovo predstavljajo slepe krastače, ki živijo na jezerskem dnu in lahko v dolžino zrastejo preko pol metra. Sveče, ki so jih v preteklosti uporabljali za razsvetljevanje, so povzročile številne požare, ki so popolnoma uničili občutljive »slamnate« otoke. Danes večina družin za pridobivanje električne energije uporablja sončne celice, tako da ponekod znotraj bivališč najdemo tudi radie ali celo televizijo. Poleg ribolova je glavna pridobitna dejavnost otočanov turizem.

Življenje na plavajočem otoku

Vsako jutro iz pristanišča v Punu proti otokom zapluje horda turističnih ladjic in vsaka izmed njih se zasidra ob svojem otoku. Sodelovanje med otočani in turističnimi agencijami na prvi pogled deluje vzajemno, kljub temu pa nekateri vodniki opozarjajo na pretirano izkoriščanje Urosev na račun turizma.

Bilo je lepo, s soncem obsijano zimsko jutro, ko se je naša ladjica zasidrala ob plavajočem otoku K'illy. Premer otoka ni bil večji kot 10 metrov, na njem pa je, poleg razglednega stolpa na sredi, ob robu stalo tudi 6 hišk. Domačini so nas prijazno sprejeli in posedli na polkrožno klop, podobno ogromni debeli klobasi, spleteni iz toture. Nazorno so nam razložili postopek gradnje novega otoka, pri tem pa niso manjkali rekviziti, kot so šota, totura, makete hišk, kurišč, ladjic in celo lutk, ki so predstavljale otočane. Pozneje smo smeli pokukati tudi v notranjost bivališč, kjer so nam domačinke vztrajno ponujale lične iz slame spletene spominke. Stopala so se nam nerodno vdirala v plasti sveže toture, kar nas je ves čas opominjalo na to, da ne stojimo na trdnih tleh. Kot nam je razložil vodič, totura ni uporabna samo za gradnjo otokov, bivališč in čolnov, pač pa jo uporabljajo tudi za čiščenje zob. Nekaj minut zatem smo vsi zagrizli v svoj košček bele, z jodom bogate sredice toture, katere okus je spominjal na mešanico trave in bambusa. Okus me sicer ni prepričal, so pa me toliko bolj snežno beli zobje Urosev. 

Ko moški pletejo kape …

Poleg plavajočih otokov turisti radi obiščejo tudi perujska otoka Taquile in Amantani. Otok Taquile je poseljen že od inkovskih časov, o čemer pričajo številne poljedelske terase in arheološki ostanki. Poti, ki prepredajo otok, ponujajo čudovite poglede na temnomodro jezero in bolivijsko gorovje Kordiljere Real. Kečuansko govoreči prebivalci so znani predvsem po kakovostnih pletenih izdelkih, njihova tradicionalna oblačila pa slovijo kot ena najlepših v Peruju. Posebnost otoka so moški, ki nosijo palčkom podobne kape, ki si jih spletejo sami. Medtem ko ženske kuhajo, obdelujejo poljedeljske terase in perejo perilo, moški v skupinah po 2 ali 3 posedajo po številnih škarpah in ob pogovoru pletejo kape. Barva kape sporoča zakonski stan kot tudi status osebe, ki jo nosi. Kape samskih moških so bele, poročenih pa rdeče barve. Podobno velja tudi za ženska oblačila. Samska ženska okrog pasu nosi zavezane velike volnene cofe, pri poročenih ženskah so cofi manjši. In če vas zanima, s čim moški osvojijo srce svoje ljubljene osebe, je odgovor: velik radio. »Kaj ti bo mp3 predvajalnik ali iPod, sedaj so popularne ogromne Aiwe. Večji kot je, več šans imaš!« nam je na koncu še zaupal naš vodič.

Z alkoholom in rožami nad vozila

Na bolivijski strani jezera Titikaka, dobro uro avtobusne vožnje od Puna, leži mestece Copacabana. Kljub temu da svojemu brazilskemu soimenjaku ne seže niti do kolen, bi vsak Bolivijec zatrdil drugače. Copacabana je že od predinkovskih časov pomembno romarsko središče. Ljudstvo Kollas, ki je verovalo v bogove Sonca, Lune in mati Zemlje, je v povezavi s Titikako izoblikovalo novo božanstvo po imenu Copacahuana (»pogled na jezero«). V času Inkov je bila Copacabana izhodiščna točka za romarje, ki so na Sončevem otoku obiskovali pumino skalo (»Titi Khar'ka«), odkoder tudi izvira današnje ime za jezero. Dandanes je Copacabana predvsem krščansko romarsko središče. Kip Jezerske črne Device Marije (La Virgen Morena del Lago), ki stoji v mestni katedrali, naj bi bil v preteklosti vzrok za številne čudežne ozdravitve. Bolivijci so še danes močno vraževeren narod, zato se vsako nedeljo v Copacabano zgrinjajo množice domačih turistov. Še največ se jih na obalo Titikake pripelje iz bližnjega neuradnega glavnega mesta La Paza, kot tudi iz ostalih bolj oddaljenih provinc. Poleg obiska Sončevega otoka in počitka na obali jezera se množično udeležujejo tudi tradicionalnega blagoslova motornih vozil (Benedicion de Movilidades).

Po srečnem naključju je naneslo, da sem v Copacabano prispel ravno v nedeljo. Izpred katedrale se je vila več sto metrov dolga kolona avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. Vsi z odprtimi pokrovi motorja in pretirano okrašeni s pisanimi svežimi in plastičnimi rožami, papirnatimi medaljončki, trakovi, križi in nalepkami. Duhovnik je spretno vijugal med množico vozil in ljudi ter s posvečeno vodo škropil motorje. Pri tem ni manjkalo pokanja petard, posipanja vozil z rožami in škropljenja platišč z alkoholom. Popoldan se je množica preselila na (pre)majhno copacabansko plažo, kjer so mnogi uživali v vožnji s kičastimi pedolini v obliki labodov in račk, nekateri v igranju namiznega nogometa, najpogumnejši pa so se udeležili tekmovanja v hitrostnem veslanju s pisanimi lesenimi čolnički. Z ogromnimi vrečami sladke pokovke založene stojnice, so bile pravi magnet za otroke, odrasle pa je v restavracije vabil vonj po pečenih postrvih. Ob koncu dneva smo skupaj zasedli bližnji hrib Calvario, od koder so se nam razprostirali čudoviti pogledi na jezero Titikaka, ki se je bleščalo v škrlatnih barvah zahajajočega sonca.  

 

Članek lahko v celoti preberete v tiskani izdaji revije Horizont, MAJ št 87

Za naročilo revije lahko kliknete sem.

Vprašanja in odgovori (2)

Spoštovani! Za 31 dni se odpravljam v Peru(cca12dni), Bolivijo (cca12dni) in Argentino (cca 6dni). Ali potrebujem vizo? Hvala za odgovor. Lep pozdrav!

za omenjene države vizum za turistični obisk do 90 dni ni potreben

Vmaju potujem v Bolivijo in Ekvador zanima me najugodnejši let, bivanje ter znamenitosti.

Članek o Boliviji si lahko preberete v Horizontu št. 34-35 (odprete pdf v našem arhivu. Članek O Ekvadorju je prav tako bil objavljen v Horizontu št 52 vendar pdf še ni na ogled.
Informacije o Ekvadorju najdete na www.vivecuador.com
Na spletni strani STA Ljubljana si lahko ogledate cene letalskih vozovnic za Ekvador imajo ponudbe iz Dunaja, prav tako boste na njihovi sopletni strani našli tudi cene prenočišč.

Brezplačen izvod

Naroči brezplačni izvodČe želite prejeti brezplačni izvod revije Horizont nam pišite na naš e-naslov pripišite vaše ime, naslov in telefonsko številko in poslali vam ga bomo brezplačno! (brezplačni izvod lahko naročite le enkrat)

Dogodki

Vietnam – kmetijstvo in pokrajinska pestrost

21.11.2017 - dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16 v Ljubljani

Zanimive povezave

ODKLOP

www.odklop.com

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

croatia.hr/sl-SI/Homepage

DUŠAN BERDNIK - POPOTNIK

www.duletravel.com

KLAS Avtobusni promet MS

www.apms.si

Kompas Novo Mesto

www.kompas-nm.si

Agencija Van GOGH

www.agencija-vangogh.si

QUO VADIS d.o.o.

www.quovadis.si

SONČEK

www.sonchek.com

KO DOGODIVŠČINA NE MORE POČAKATI NA JUTRI

www.nkbm.si/kredit-za-aktivne

Bookingpoint

www.bookingpoint.net

EXPLORA

www.explora.si

POTOVANJA PIRC

www.last-minute.si

STA Potovanja

www.stapotovanja.com

IZLETNIK Celje

www.izletnik.si

Potepuh

www.potepuh.si

PUTRA

www.putra.si

POZEJDON TURIZEM

WWW.POZEJDON-TURIZEM.COM

 
Aktualna številka
Nasveti za potovanja
Članki
Potopisna predavanja in dogodki
Priprava na potovanje
Vaši prispevki
Multimedija
Nagradne igre
Naroči revijo Horizont